Appeal partially allowed; court quashed lower court's revocation of default judgment due to lack of authority.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v II. točki izreka.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

[JEDRO]

Toženec je med postopkom umrl, v pravdi pa ni imel pooblaščenca. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo z datumom toženčeve smrti.

Procesna določila ZPP prvostopenjskemu sodišču ne omogočajo razveljavitev sodb, ki jih je samo izdalo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek prekinjen s 14. 12. 2013 (I. točka izreka). Razveljavilo je zamudno sodbo s 7. 1. 2014 (II. točka izreka). Dediče po pokojnem V. je pozvalo, naj prevzamejo pravdni postopek (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmote uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da tožena stranka v 30-dnevnem roku ni odgovorila na tožbo. Rok za odgovor na tožbo je potekel 5. 2. 2013, sodišče pa je 7. 1. 2014 izdalo zamudno sodbo. Ker je tožeča stranka med postopkom izvedela, da je toženec umrl, je opravila poizvedbe na Okrajnem sodišču na Vrhniki in ugotovila, da je toženec umrl 14. 12. 2013. Umrl je po poteku roka za odgovor na tožbo, zato so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče zato ni imelo podlage za razveljavitev zamudne sodbe. Tudi sklep o prekinitvi postopka predstavlja nepravilno uporabo določil procesnega prava.

3. Pritožba je bila vročena toženim strankam, ki nanjo niso odgovorile.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Toženec je med postopkom umrl, v pravdi pa ni imel pooblaščenca. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo z datumom toženčeve smrti. Tako ravnanje sodišču nalaga 205. člen Zakona o pravdnem postopku(1), ki v prvem odstavku 1. točke določa, da se postopek prekine, če stranka umre in v pravdi nima pooblaščenca. Postopek, ki je bil zaradi smrti stranke, ki v pravdi ni imela pooblaščenca, prekinjen, se nadaljuje, ko ga dedič prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP). To je sodišče tudi storilo ter pozvalo dediče pokojnega naj prevzamejo pravdni postopek (primerjaj 3. točko izpodbijanega sklepa). Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno uporabilo določili 205. in 208. člena ZPP ter postopek ob smrti stranke prekinilo in dediče pozvalo naj ga prevzamejo. Pritožbeni očitki o kršitvah določil postopka so zato neutemeljeni.

6. Pač pa pritožba utemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da je ravnalo napačno, ko je razveljavilo zamudno sodbo, ki jo je izdalo 7. 1. 2014. Procesna določila ZPP prvostopenjskemu sodišču ne omogočajo razveljavitev sodb, ki jih je samo izdalo. Zamudna sodba, ki jo je sodišče izdalo 7. 1. 2014, ni bila vročena toženi stranki oziroma dedičem po umrlem V.. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe (333. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo pa odloča sodišče druge stopnje (tretji odstavek 333. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani del sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS št. 26/1999 do 45/2008, v nadaljevanju ZPP.