Appeal dismissed; bankruptcy court validly rejected debt relief due to lack of assets and active criminal record.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Odpust obveznosti predstavlja zakonsko urejen institut, katerega materialnopravne posledice lahko dolžnik doseže zgolj v pridruženem postopku znotraj postopka osebnega stečaja. Zato je dolžniku, ki je predlagal začetek postopka osebnega stečaja in hkrati predlog za odpust obveznosti, potrebno priznati pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja tudi v primeru, ko obseg njegovega premoženja ne bi zadoščal za vsaj delno poplačilo njegovih upnikov. Sodišče je zato upravičeno, da ob formalnem preizkusu predloga za začetek postopka osebnega stečaja preizkuša, ali je izkazan takšen pravni interes v smislu pravne koristi dolžnika od vodenja postopka osebnega stečaja. Del takšnega preizkusa je tudi preizkus, ali so podane morebitne ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ob tem ne gre spregledati, da je samo vodenje stečajnega postopka vezano z visokimi stroški, ki jih mora zagotavljati Republika Slovenije iz proračunskih virov. Zato je sodišče v primeru, ko ni izkazanega premoženja na strani dolžnika, dolžno iz dosegljivih podatkov preizkusiti, ali bo dolžnik dejansko imel kakšno pravno korist od pričetega postopka osebnega stečaja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 4) je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja.

2. V pritožbenem roku je zoper sklep dolžnik vložil pritožbo (red. št. 5). Uveljavljal je pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev o zavrženju predloga stečajnega dolžnika z dne 3. 12. 2014 za začetek postopka osebnega stečaja je prvostopenjsko sodišče utemeljilo na navedbah samega dolžnika, da ni lastnik nepremičnin, niti osebnega vozila in nima odprtega nobenega transakcijskega računa ter da prejema zgolj pokojnino v višini 316,33 EUR in 49,00 EUR dodatka Društva veteranov Slovenije. Hkrati pa je upoštevalo, da je iz podatkov kazenske evidence razvidno, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po členu 240/II KZ RS in kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/I KZ-1, zaradi česar ne bi bilo podanih pogojev, niti za začetek postopka odpusta obveznosti dolžniku.

5. Pritožnik neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču nerazumljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa, češ da naj bi iz nje izhajalo, da je poplačilo upniških terjatev odvisno od odpusta obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi pravilno povzelo določbo prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP, v katerem je opredeljen namen vodenja postopka osebnega stečaja v tem, da se upniki iz premoženja stečajnega dolžnika poplačajo hkrati in v enakih deležih. Samo po sebi je razumljivo, da je takšen namen mogoče zasledovati samo ob predpostavki, da dolžnik, nad katerim naj bi tekel stečajni postopek, razpolaga s premoženjem, s katerim bi bilo zagotovljeno vsaj delno poplačilo njegovih upnikov. Pritožnik je že sam v svojem predlogu za začetek stečajnega postopka navedel, da nima razpoložljivega premoženja, ki bi predstavljalo stečajno maso za poplačilo upnikov, te navedbe pritožnika pa je prvostopenjsko sodišče potrdilo tudi v okviru uradnih poizvedb. Zato je že iz teh okoliščin razvidno, da v postopku osebnega stečaja ne bi bil zasledovan namen vodenja postopka iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP.

6. Odpust obveznosti pa predstavlja zakonsko urejen institut, katerega materialnopravne posledice lahko dolžnik doseže zgolj v pridruženem postopku znotraj postopka osebnega stečaja. Zato je dolžniku, ki je predlagal začetek postopka osebnega stečaja in hkrati predlog za odpust obveznosti, potrebno priznati pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja tudi v primeru, ko obseg njegovega premoženja ne bi zadoščal za vsaj delno poplačilo njegovih upnikov. Sodišče je zato upravičeno, da ob formalnem preizkusu predloga za začetek postopka osebnega stečaja preizkuša, ali je izkazan takšen pravni interes v smislu pravne koristi dolžnika od vodenja postopka osebnega stečaja. Del takšnega preizkusa je tudi preizkus, ali so podane morebitne ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ob tem ne gre spregledati, da je samo vodenje stečajnega postopka vezano z visokimi stroški, ki jih mora zagotavljati Republika Slovenije iz proračunskih virov. Zato je sodišče v primeru, ko ni izkazanega premoženja na strani dolžnika, dolžno iz dosegljivih podatkov preizkusiti, ali bo dolžnik dejansko imel kakšno pravno korist od pričetega postopka osebnega stečaja.

7. Obrazložitve izpodbijanega sklepa zato ni mogoče razumeti, kot da bi sodišče prve stopnje izhajalo iz predpostavke, da je odpust obveznosti nujen pogoj za vodenje stečajnega postopka. Pritožbeno sklicevanje, da je primaren namen stečajnega postopka poplačilo upnikov in ne odpust obveznosti, je nerelevantno glede na to, da pritožnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pritožnik ne razpolaga s premoženjem, iz katerega bi bili lahko vsaj delno poplačani upniki. Zato je nerelevantno pritožnikovo sklicevanje na takšen pravni interes dolžnika.

8. Neutemeljena je pritožba tudi v tistem delu, v katerem izpodbija oceno prvostopenjskega sodišča o neizkazanem pravnem interesu pritožnika iz razloga, ker naj bi bile izkazane ovire za odpust obveznosti dolžnika. S tem v zvezi je zmotno pritožbeno sklicevanje, da sta bili pogojni obsodbi dolžnika že izbrisani oziroma, da bi morali biti izbrisani s pretekom zakonskega roka. Iz podatkov iz kazenske evidence, ki jih je pridobilo prvostopenjsko sodišče (red. št. 3), je razvidno, da je bil pritožnik z dnem 10. 12. 2008 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, pri čemer je preizkusna doba pogojne obsodbe iztekla 10. 12. 2010. V skladu z 2. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1 so bili izpolnjeni pogoji za izbris te obsodbe iz kazenske evidence 10. 12. 2011. Dolžnik pa je bil na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah 23. 9. 2011, torej še pred iztekom navedenega roka, obsojen za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, s pogojno obsodbo, pri kateri mu je preizkusna doba potekla 23. 9. 2014. To pa pomeni, da na dan vložitve predloga za začetek osebnega stečaja 3. 12. 2014 še ni iztekel zakonski rok iz 2. točke četrtega odstavka 82. člena KZ-1, za izpolnitev pogojev za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Tako je sodišče prve stopnje ob upoštevanju podatkov iz kazenske evidence za dolžnika pravilno sklepalo, da dolžnik ne bi imel nobene pravne koristi od začetka postopka osebnega stečaja, zato je pravilna tudi odločitev o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).