Appeal court overturns first instance rejection of status quo restoration due to excessive scrutiny of client's postal care obligations.

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Materialnopravno zmotna je ocena sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kolikšno skrbnost mora izkazati tožeča stranka oziroma osebje, zaposleno v pisarni njenega pooblaščenca, da je možno ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izhodišče, da bi morala tožeča stranka nujno sama opremiti vsako pošiljko z oznakami za „priporočeno“ oziroma preveriti, če je poštni delavec razumel njena navodila, je v tem smislu prestrogo, sploh če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tak način oddaje pošiljk, kot je bil v obravnavanem primeru, uspešno tekel dalj časa in se je zataknilo šele pri pošiljkah, ki so bile oddane tega dne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ga spremeni tako, da tožeči stranki dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi opozarja na domnevno napačno razlago sodišča prve stopnje v zvezi s tem, kdo je odgovoren za napačno poslano sporno pošiljko. Meni, da je administratorka, zaposlena v odvetniški pisarni, ki zastopa tožečo stranko, ravnala z zadostno skrbnostjo in da je do napačne odprave pošiljke prišlo s strani Pošte Slovenije d. o. o. oziroma njenih uslužbencev na pošti L.. Opozarja na dejstvo, da pisemska ovojnica, v kateri je bila poslana pritožba zoper sodbo, sploh ni bila opremljena z nobeno poštno oznako, kar naj bi dokazovalo očitno napako poštnih delavcev. Sama naj bi jim namreč naročila, da pošiljke na dan 30. 8. 2013, ko je bil sicer zadnji dan roka za pritožbo zoper sodbo v predmetni zadevi, pošljejo priporočeno, tega navodila pa očitno niso pravilno izvršili. Nadalje navaja, da od administratorke ni mogoče pričakovati, da bo preverjala, če je poštni uslužbenec pravilno izpolnil njena navodila, sploh glede na dejstvo, da se je sam ponudil, da obrazce za priporočeno pošto izpolni namesto nje. S tem v zvezi tožeča stranka v pritožbi navaja tudi, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje.

6. Pritožbeni očitki so utemeljeni. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo na podlagi 2. odstavka 120. člena ZPP razpisati narok, saj razlogi, ki jih je tožeča stranka navajala v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso očitno neupravičeni. Samo v tem primeru in v primeru, da so dejstva, na katere se predlog opira, splošno znana, sodišču ne bi bilo treba razpisati naroka. V obravnavani zadevi pa okoliščine oddajanja sporne poštne pošiljke, kot jih navaja tožeča stranka, predstavljajo utemeljen razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Materialnopravno zmotna je namreč ocena sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kolikšno skrbnost mora izkazati tožeča stranka oziroma osebje, zaposleno v pisarni njenega pooblaščenca, da je možno ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izhodišče, da bi morala tožeča stranka nujno sama opremiti vsako pošiljko z oznakami za „priporočeno“ oziroma preveriti, če je poštni delavec razumel njena navodila, je v tem smislu prestrogo, sploh če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tak način oddaje pošiljk, kot je bil v obravnavanem primeru, uspešno tekel dalj časa in se je zataknilo šele pri pošiljkah, ki so bile oddane tega dne (30. 8. 2013).

7. Navedbe tožeče stranke mora zato sodišče prve stopnje skladno z omenjeno določbo ZPP preveriti v dokaznem postopku. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 120. člena ZPP, zato se izpodbijani sklep na podlagi 1. odstavka 339. člena v povezavi z 3. točko 365. člena ZPP razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče moralo razpisati narok in o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje odločiti na podlagi izvedenih dokazov.

8. Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.