Appeal dismissed; co-ownership division delayed only for co-owner's interest, not third parties or market conditions.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odlog delitve solastne stvari je možen le zaradi zaščite interesa solastnika te stvari, ne pa tudi interesa tretjega. Razlog za odlog delitve niso niti tržne razmere na nepremičninskem trgu. Delitve solastnine s fizično delitvijo in z izplačilom razlike vrednosti ni možna, če na plačilo razlike, ki je občutna, zavezanec ni pripravljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tu obravnavana solastna nepremičnina, katere vrednost po cenitvi sodnega cenilca znaša 79.753,84 EUR in katere solastniki so predlagatelj in nasprotna udeleženca vsak do 1/3, razdeli tako, da se nepremičnina proda, izkupiček od prodane nepremičnine pa se razdeli med predlagatelja in oba nasprotna udeleženca tako, da prejme vsak po 1/3 kupnine. Nadalje je odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, skupne stroške v višini 1.979,54 EUR pa trpijo v skladu z višino solastniških deležev in sta nasprotna udeleženca dolžna predlagatelju povrniti le te vsak v višini 659,85 EUR.

2. Zoper sklep sta se v roku pritožila nasprotna udeleženca iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlagata, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da delitev solastnine odloži za dobo treh let in se po izteku tega roka solastnina razdeli v naravi, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navajata, da se ne strinjata z odločitvijo sodišča, da se delitev obravnavane solastnine ne odloži. Obširno opisujeta življenje matere predlagatelja in prvega nasprotnega udeleženca v hiši, ki je predmet delitve v tem postopku. Trdita še, da je pričakovati, da se bodo v naslednjih treh letih občutno dvignile cene nepremičnin in bi tako z odlogom delitve solastnine lahko iztržili višjo kupnino. Po prepričanju nasprotnih udeležencev bi sodišče moralo nepremičnino fizično razdeliti na dva samostojna dela po predlogu izvedenca, pri čemer bi predlagatelj lahko bival v isti hiši s svojo materjo. Pritožnika oporekata ugotovljeni vrednosti obravnavane nepremičnine v izpodbijanem sklepu, ker bi bilo to ceno po mnenju izvedenca potrebno znižati še za 5 % zaradi stroška legalizacije. Ker nasprotna udeleženca nista dala povoda za ta nepravdni postopek, ne moreta biti dolžna kriti stroške postopka predlagatelju.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo oporeka pritožbenim navedbam nasprotnih udeležencev, potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe, vse s stroškovnimi posledicami.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot pravilno pojasni sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa (glej 8. točko obrazložitve), skladno tretjemu odstavku 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sodišče lahko odloži delitev solastnine le, če kateri od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Torej je z odlogom delitve ščiten le interes solastnika stvari, katera se deli, ne pa tudi interes tretjih, torej nesolastnika te stvari, kot je npr. mati predlagatelja in prvega nasprotnega udeleženca. Zato bivanje matere v obravnavani nepremičnini ne more biti razlog za odlog delitve solastne stvari. Razlog za odlog pa ne morejo biti niti tržne razmere na nepremičninskem trgu, ker, kar prav tako pravilno pojasni in utemelji sodišče prve stopnje, v naprej ni možno predvideti, da bodo cene nepremičnin čez tri leta višje.

6. Ko pritožnika zahtevata fizično delitev solastnine na dva dela, je opozoriti na dejstvo, da bi bil predlagatelj dolžan zaradi prijema večje vrednosti nepremičnine, kot znaša njegov solastniški delež, nasprotnima udeležencema izplačati kar občutno visoko razliko v vrednosti, kar po lastni izjavi ni pripravljen storiti, niti nima potrebnih denarnih sredstev. Že to pa je zadostni razlog, da sodišče obravnavane solastnine ne more deliti na dva dela, od katerih predlagatelj prejme enega in nasprotnima udeležencema izplača razliko v vrednosti.

7. Da znaša tržna vrednost obravnavane solastne nepremičnine 79.753,84 EUR, to izrecno izhaja iz pisnega izvedenskega mnenja sodnega izvedenca in cenilca A. A. z dne 12.1.2015 (glej 4. stran mnenja).

8. Odločitev o stroških postopka v izpodbijanem sklepu je skladna 35. (vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka) in 116. členu Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP (skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari).

9. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 35. člena ZNP in so udeleženci dolžni kriti vsak svoje.