Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 149/2015 ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.149.2015 AI generated

Administrative court dismisses free legal aid claim for divorce defense as case is clearly unreasonable without children.

Case Number UPRS sodba I U 149/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit challenging the Administrative Body's refusal of free legal aid. The plaintiff argued he lacked a lawyer and interpreter, but the court found the divorce proceedings clearly unreasonable because the couple had no minor children and the case was not complex. Consequently, the court ruled that the plaintiff had no reasonable prospects of success and failed to request fee waivers for the interpreter.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o brezplačni pravni pomoči 24. člen; Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 65. člen: Free legal aid is denied when a divorce case involves no minor children and is therefore clearly unreasonable with no reasonable prospects of success.

Keywords

AI generated
free legal aid divorce proceedings clearly unreasonable reasonable prospects of success administrative review legal aid eligibility divorce without children

Cited Legislation

AI generated
Zakon o brezplačni pravni pomoči 24. člen
Zakon o brezplačni pravni pomoči 11. člen
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 65. člen
Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku 37. člen
Zakon o pravdnem postopku 102. člen
Zakon o sodnih taksah 10. člen
Zakon o upravnem postopku 63. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Organ za BPP je pravilno zaključil, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP (to pa je pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku razveze zakonske zveze, kjer je tožnik toženec), očitno nerazumna oziroma da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče namreč razveže zakonsko zvezo na zahtevo vsakega zakonca, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, ker pa tožnik in njegova (sedaj že bivša) žena nista imela skupnih mladoletnih otrok, to tudi pomeni, da sodni postopek ne bo (oziroma ni bil) zapleten. Tožnik v tožbi sicer navaja, da ker ni imel odvetniške pomoči, ni dobil ustreznega tolmača, zaradi česar se ni mogel enakovredno udeleževati postopka, kar pa na pravilnost odločitve, ki je rezultat presoje o utemeljenosti prošnje za dodelitev odvetnika tožniku, ne vpliva. Organ za BPP je bil namreč pri odločanju o njegovi prošnji vezan na njegov zahtevek, tožnik pa za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma izrecno za oprostitev plačila stroškov za ustreznega tolmača ni zaprosil.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, IV P 373/2014. Organ je preveril, ali tožnik izpolnjuje pogoje po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zlasti iz 24. člena ZBPP. Ugotovil je, da tožnik želi dodelitev BPP za postopek razveze zakonske zveze, ki se vodi pod navedeno opravilno številko. Tožnik je toženec v tem postopku. Glede na 65. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je organ mnenja, da bi bila dodelitev BPP v tem postopku, kjer pravdni stranki nimata skupnih mladoletnih otrok, v obliki svetovanja in zastopanja po odvetniku očitno nerazumna zadeva, ker nedvomno ne gre za zapleten sodni postopek oziroma nedvomno ni izkazanega verjetnega izgleda za uspeh, saj sodišče razveže zakonsko zvezo na zahtevo enega od zakoncev iz razloga nevzdržnosti (zahtevo za razvezo je podala tožnica, tožnik – prosilec za BPP je toženec). Tožnik je sicer državljan Pakistana, se pa po tretjem odstavku 37. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku uporabi pravo RS. V primeru, da tožnik ne razume slovenskega jezika, pa mu je glede na 102. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dolžno zagotoviti tolmača. Stroški prevoda oziroma tolmača pa spadajo med stroške postopka, za kar pa tožnik ni zaprosil.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel izpodbijano odločbo, navedel, da je 17. 11. 2014 prisostvoval na glavni obravnavi brez odvetniške pomoči in brez prevajalca za svoj materni jezik – pakistanski, ker angleškega jezika ne razume dovolj dobro, da bi lahko spremljal celoten postopek. Kljub zaprosilu tožniku ni bilo omogočeno, da bi smel pred sodiščem uporabljati svoj jezik, temveč mu je bilo omogočeno le prevajanje v angleški jezik, ki ga tožnik slabo razume. Zagotovitev tolmača je na strani stranke, ki je postopek sprožila in ne na strani tožnika. Tožniku tako ni bilo omogočeno nemoteno uresničevanje svojih pravic in dolžnosti, ker postopka in izjav udeleženih zaradi slabega znanja angleškega jezika ni mogel uresničevati in tako ni mogel enakopravno sodelovati v postopku. Prav tako ni bil zmožen oporekati navedbam tožnice v postopku in pravilno odgovarjati na zastavljena vprašanja, saj je bil tam brez odvetnika in brez tolmača. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, ugotovi, da je zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljen in mu ugodi. Tožnik je prosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnik izrecno zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje, ne pa za oprostitev plačila stroškov postopka, kamor spadajo stroški prevoda oziroma tolmača. Poleg tega pa je toženka po vpogledu v elektronski pravdni vpisnik še ugotovila, da je postopek razveze, za katerega je tožnik zaprosil, že pravnomočno zaključen.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa, ki je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP iz razloga očitne nerazumnosti zadeve po 24. členu ZBPP.

Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še navaja:

ZBPP v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč), v 24. členu pa je med drugim določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tudi po presoji sodišča je upravni organ pravilno zaključil, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP (to pa je pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku razveze zakonske zveze, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, IV P 373/2014 in kjer je tožnik toženec), očitno nerazumna oziroma da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Kot je navedel že organ v svoji odločbi, sodišče razveže zakonsko zvezo na zahtevo vsakega zakonca, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna (65. člen ZZZDR), ker pa tožnik in njegova (sedaj že bivša) žena nista imela skupnih mladoletnih otrok, to tudi pomeni, da sodni postopek ne bo (oziroma ni bil) zapleten. Tožnik v tožbi sicer navaja, da ker ni imel odvetniške pomoči, ni dobil ustreznega tolmača, zaradi česar se ni mogel enakovredno udeleževati postopka, kar pa na pravilnost odločitve, ki je rezultat presoje o utemeljenosti prošnje za dodelitev odvetnika tožniku, ne vpliva. Organ je bil namreč pri odločanju o njegovi prošnji vezan na njegov zahtevek, tožnik pa za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma izrecno za oprostitev plačila stroškov za ustreznega tolmača ni zaprosil.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče tožniku še pojasnjuje, da ni odločalo o njegovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, ker se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči ne plača.