Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 388/2015 ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.388.2015 AI generated

Administrative court dismisses appeal where procedural violation did not affect the decision on legal aid eligibility.

Case Number UPRS sodba I U 388/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a refusal of free legal aid. Although the court acknowledged that the defendant failed to inform the applicant about the partner's assets and cohabitation status, violating procedural rights, it held that this error did not influence the final outcome. The court reasoned that the applicant had explicitly listed the partner as a family member and described cohabitation in the initial application, providing sufficient grounds for the defendant's assessment. Consequently, the procedural defect was deemed immaterial to the legality of the decision.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 2. točka 1. odstavka 27. člena; 3. točka 2. odstavka 237. člena ZUP; 3. odstavka 27. člena ZUS-1: A procedural violation does not justify setting aside an administrative act if the error could not have influenced the decision.

Keywords

AI generated
free legal aid eligibility procedural violation materiality of error cohabitation status partner assets assessment administrative appeal dismissal ZUP procedural rights

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožena stranka sicer pred izdajo izpodbijanega akta ni soočila tožnika z okoliščinami, ki jih je tožena stranka deloma ugotovila po uradni dolžnosti in sicer o višini premoženja partnerice tožnika in okoliščini skupnega življenja tožnika z njegovo partnerico. To je sicer v nasprotju z določilom 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP. Vendar pa v takih primerih sodišče izpodbijanega akta ne odpravi, če procesna kršitev ni mogla vplivati na odločitev. V konkretnem primeru je tožnik sam pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč v rubriko II „Podatki o družinskih članih“ kot družinsko članico navedel C.C. in ona je na prošnji tudi podpisana kot družinska članica. V rubriki „Podatki o družinskem članu“ pa je tožnik dopisal: „skupno bivanje v objektu“. Zaradi tega je imela tožena stranka podlago za sklepanje, da gre za družinsko članico tožnika, katere premoženje je potrebno upoštevati v postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca A.A. zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dne 13. 2. 2015 prejelo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca A.A. in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Ps 833/2012. Iz prošnje in vpogleda v podatke Geodetske uprave Republike Slovenije in zemljiške knjige je sodišče ugotovilo, da je partnerica prosilca solastnica več nepremičnin, vpisanih v k.o. ... pod parc.

št. 500, 501, 539, 541, 565, 611, 612, 614, 616/4, 617/2, 617/3, 542/2, 542/3, 538/1, 538/2, 538/3, 538/4, 538/5, 605/1, 615/1 in 542/1, kar vse so v naravi gozdna in kmetijska zemljišča ter gospodarsko poslopje. Po oceni GURS-a znaša solastniški delež prosilčeve partnerke na teh nepremičninah 21.596,82 EUR, pri čemer ni upoštevan stanovanjski objekt na naslovu B., v katerem prosilec in njegova partnerka živita. Ker je razvidno, da ima torej prosilec oziroma njegova partnerica premoženje, ki presega 13.780,00 EUR, prosilec do brezplačne pravne pomoči (skladno s 1. odstavkom 27.

člena ZSVarPre) ni upravičen in je sodišče njegovo prošnjo zavrnilo.

V tožbi tožnik pravi, da se pritožuje, ker se nikakor ne more strinjati z zneski, ki jih je organ navedel v odločbi. Pravi, da njegova letna invalidska pokojnina znaša 3.942,78 EUR. Ne ve, od kje podatek o znesku 13.780,00 EUR. Organ navaja tudi izvenzakonsko partnerico in nekakšne zneske. Kar ima ona, čeprav ni izvenzakonska partnerica, se te vsote kot jih navajajo, njega nikakor ne tičejo. Pravi, da z C.C. nima nobene veze, ker je na tem naslovu samo prijavljen in občasno tam živi.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka sicer pred izdajo izpodbijanega akta ni soočila tožnika z okoliščinami, ki jih je tožena stranka deloma ugotovila po uradni dolžnosti in sicer o višini premoženja partnerice tožnika in okoliščini skupnega življenja tožnika z njegovo partnerico. To je sicer v nasprotju z določilom 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerih mora biti stranki dana možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Vendar pa v takih primerih sodišče izpodbijanega akta ne odpravi, če procesna kršitev ni mogla vplivati na odločitev (2. točka 1. odstavka 27.

člena Zakona o upravnem sporu v povezavi z 3. točko 2. odstavka 237. člena ZUP in 3. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Tožnik je namreč sam pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč v rubriko II „Podatki o družinskih članih“ kot družinsko članico navedel C.C. in ona je na prošnji tudi podpisana kot družinska članica. V rubriki „Podatki o družinskem članu“ pa je tožnik dopisal: „skupno bivanje v objektu“. Zaradi tega je imela tožena podlago za sklepanje, da gre za družinsko članico tožnika, katere premoženje je potrebno upoštevati v postopku.

Tožnikove navedbe v tožbi, da ne živi v izvenzakonski skupnosti z C.C., so glede na podatke, ki jih je dal v prošnji za brezplačno pravno pomoč, povsem neprepričljive; tožnik tudi ni predlagal izvedbe nobenega dokaza za to, da bi izpodbil ugotovitev tožene stranke niti ni argumentirano izpodbijal ugotovitve o višini premoženja C.C. Zato dejstvo, da tožena stranka ni v zadostni meri spoštovala določila 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve v tem primeru. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavke 63.

člena ZUS-1).