Appeal dismissed; no revision claim under ZZZDR s. 133 as child support already adjudicated with binding effect.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 17.154,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter tožnico zavezalo k plačilu 1.255,55 EUR toženčevih pravdnih stroškov.

2. Proti sodbi je vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Poudarja, da s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2867/2009 ni bil obravnavan enak primer, kot v predmetni pravdi. Bistvena razlika je, da sta bila v konkretnem primeru otroka zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema, medtem ko je bil v prej citiranem primeru otrok zaupan le enemu od staršev. Zaradi skupnega starševstva sta obe pravdni stranki legitimirani za uveljavljanje preživnine v imenu otrok, obema pravdnima strankama je bilo naloženo plačevanje preživnine v enakem znesku, kar preprečuje vložitev izvršbe na podlagi sodne poravnave. Tožena stranka bi se namreč lahko uspešno branila s pobotnim ugovorom, ker tudi tožeča stranka toženi stranki ni plačevala preživnine, ki ji je bila naložena s sodno poravnavo. Tožeča stranka je zato pravilno uveljavljala zoper toženo stranko verzijski zahtevek na podlagi 133. člena ZZZDR, ker tožena stranka ni izpolnjevala preživninskih obveznosti iz sklenjene sodne poravnave, ampak je celotno breme preživljanja skupnih otrok odpadlo na tožečo stranko.

3. Tožena stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica od toženca na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)(1), ki določa, da sme tisti, ki je imel izdatke s preživljanjem kake osebe s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni, uveljavlja povračilo izdatkov, ki jih je imela s preživljanjem njunih skupnih mladoletnih otrok za čas od 1. 2. 2010 do 1. 2. 2014

6. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje je bilo o obveznosti preživljanja otrok pravdnih strank že odločeno s sodno poravnavo, ki je bila med pravdnima strankama sklenjena dne 4. 1. 2010 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi P 2614/2009-IV in s katero sta se pravdni stranki dogovorili, da se njuna mladoletna otroka zaupata v varstvo in vzgojo obema staršema ter da vsak od njiju za preživljanje skupnih otrok drug drugemu plačuje mesečno preživnino v višini 120,00 EUR za vsakega otroka. Sodna poravnava ima učinek pravnomočne sodbe in med strankama učinkuje tako, da sta nanju vezani.

7. Na podlagi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena oziroma lahko sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa pristojnega za socialne zadeve izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku). Poseg v pravnomočno odločeno preživninsko razmerje je torej utemeljen s tem, da so se po trenutku sklenitve poravnave spremenila pravno relevantna dejstva in so ta dejstva torej drugačna od tistih, ki so zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti, zato odločitev o preživninski obveznosti ni več ustrezna.(2)

8. Po tožbenih navedbah so se po sklenitvi sodne poravnave razmere bistveno spremenile, zato bi morala tožnica vložiti tožbo na predodelitev otrok, kar bi narekovalo novo odločitev o vzgoji in varstvu otrok ter posledično novo odločitev o preživnini.(3)

9. Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato mora nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 69/2014 – uradno prečiščeno besedilo.

Op. št. (2): primerjaj VSL sodba IV Cp 2097/2009.

Op. št. (3): Tožnica je takšno tožbo tudi vložila dne 27. 3. 2014, in je bila dne 27. 10. 2010 med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava s katero sta se pravdni stranki dogovorili, da se mladoletna otroka zaupata v vzgojo n varstvo tožnici in da je oče za otroka dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 280,00 EUR (priloga C1).