Appeal dismissed; seized items taken under ZKP Art. 498(1) regardless of owner status if dangerous or needed for safety.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Pritožnica je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.

[JEDRO]

Sodišče je odločilo, da se predmeti vzamejo na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po navedeni določbi se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi iz splošne varnosti ali razlogi morale. Obdolženka obstoja razlogov za odvzem ne izpodbija, čigavi so predmeti, ki jih je treba po zakonu odvzeti, pa v tem primeru ni pomembno.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predmeti, ki so bili zaseženi obdolženi M. S. pri hišni preiskavi dne 28. marca 2012 (plastična škatlica črne barve z nalepko B., ščetka za čiščenje, nabojnik črne barve, bela okrogla škatlica z 8 nabojev kovinske barve z napisom GFL 8 mm in pištola črne barve z napisom B. mogel 92 kalibra 8 mm – Made in Italy), vzamejo.

Zoper takšen sklep je obdolženka vložila pritožbo. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo, da je bilo orožje (pištola) odvzeto njej. Orožje ni bilo nikoli njena last, pač pa je bil lastnik gospod B.. Kot je navedeno v spisih , mu jo je prinesla na njegov ukaz. Zato meni, da njej ni mogoče zaseči ničesar, ker ni lastnica orožja. Tistega dne je tudi prvič izvedela za pištolo. Poleg tega stanovanje ni njeno.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da iz potrdila o zasegu predmetov na listovni št. 22 in 23 spisa izhaja, da so bili z izpodbijanim sklepom odvzeti predmeti zaseženi prav obdolženki, obdolženka pa je s svojim podpisom tudi potrdila prejem potrdila o zasegu predmetov, ne da bi na to imela kakršnokoli pripombo. Sicer pa navedena okoliščina za odločitev v obravnavani zadevi niti ni pomembna. Kot je namreč razvidno že iz vsebine izpodbijanega sklepa, je sodišče odločilo, da se navedeni predmeti vzamejo na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po navedeni določbi se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevo koristi iz splošne varnosti ali razlogi morale. Obdolženka obstoja razlogov za odvzem ne izpodbija, čigavi so predmeti, ki jih je treba po zakonu odvzeti, pa v tem primeru niti ni pomembno. Glede na to, da pritožba ne vsebuje upoštevnih navedb, jo je zato pritožbeno sodišče ob uporabi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se v skladu s tarifno številko 7405 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmeri na 50,00 EUR (prvi odstavek 98. člena ZKP).