Appeal dismissed; enforcement halted because secured creditors' claims exceed total property value under ZIZ Art. 180.

Pritožbi zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Vsota terjatev upnikov z vpisanimi hipotekami, ki imajo boljši vrstni red kot pritožnika, presega ugotovljeno vrednost vseh predmetnih nepremičnin skupaj. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ugotovljena vrednost predmetnih nepremičnin niti delno ne zadošča za kritje terjatev pritožnikov (kot upnikov, na predlog katerih se je vodila izvršba). S tem pa je izpolnjen pogoj po prvem odstavku 180. člena ZIZ za ustavitev izvršbe na v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na v izreku navedene nepremičnine.

Zoper sklep je pritožbo vložila upnica N. d.d. Navaja, da je ocena sodišča prve stopnje, da je potrebno pogoje presojati za vsako nepremičnino posebej napačno. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati seštevek vrednosti vseh nepremičnin skupaj, saj se bo ob uspešnih (tudi posamičnih) prodajah, terjatev upnika B. d.d. zmanjševala. V nekem vnaprej nepredvidljivem trenutku bo tako pri določenih nepremičninah mogoče pričakovati poplačilo tudi drugih upnikov. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je dolžnik v postopku likvidacije, ko mora poplačati upnike v celoti; in že to kaže, da se bo terjatev upnice B. d.d. zmanjšala. Sodišče prve stopnje je samo zapisalo, da so vrednosti nepremičnin skupno 7.793.938,98 EUR, višina terjatve B. d.d. pa 5.978.911,56 EUR, kar kaže, da pogoji za ustavitev izvršbe niso podani. Strinja se, da zastavne pravice upnikov ostanejo v veljavi, vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje to zapisati v izreku in ne samo v obrazložitvi. Nazadnje še meni, da predlog upnika B. d.d. ni bil pravočasen.

Zoper sklep se pritožuje tudi upnica K. z.o.o. po pooblaščencu. Uvodoma navaja, da je predlog upnika B. d.d. za ustavitev izvršbe na predmetne nepremičnine prepozen. Nadalje pa je mnenja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 180. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je samo ugotovilo, da znaša terjatev do dolžnika, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko na nepremičninah, 5,9 mio EUR, skupna vrednost dolžnikovih nepremičnin, za katere je predlagana ustavitev izvršbe, pa 7,8 mio EUR. Tako je napačno obrazložilo, da je treba predlog B. d.d. presojati za vsako nepremičnino posebej glede na z maksimalno hipoteko zavarovano terjatev. Navaja, da je nepomemben način prodaje, ali posamično ali skupno; pri presoji je odločilna samo skupna vrednost nepremičnin. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da vrednost niti ene nepremičnine ne dosega višine terjatve, popolnoma napačno. Upnica še navaja, da je dolžnik v postopku redne likvidacije po določbah ZGD-1, kar pomeni, da bi dolžnik moral v celoti poplačati vse svoje dolgove, v nasprotnem primeru pa sprožiti insolvenčne postopke.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbi je pritožbeno sodišče obravnavalo skupaj, saj gre za pritožbi zoper isti sklep ter za enake bistvene okoliščine.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je upnica B. d.d. vložila predlog za ustavitev izvršbe na predmetnih nepremičninah na podlagi 180. členaZakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Prvi odstavek 180. člena ZIZ določa, da vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo; po drugem odstavku istega člena se lahko ustavitev izvršbe predlaga v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji; tretji odstavek pa nalaga sodišču, da presodi glede na okoliščine primera, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, in tega pritožbi ne prerekata, da upnici B. d.d. odredba o prodaji sploh ni bila vročena (a je vseeno vložila predlog v roku 8 dni po vročitvi le-te večini upnikom), ne moremo govoriti o tem, da je predlog upnice B. d.d. prepozno vložen.

Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje v 14. tč. obrazložitve sicer zmotno zapisalo, da je potrebno predlog upnice B. d.d. presojati za vsako nepremičnino posebej, je vseeno v nadaljevanju (15. in 16. tč. obrazložitve) pravilno ugotavljalo in presojalo pogoje za ustavitev izvršbe glede na vrednost vseh nepremičnin skupaj, za kar se zavzemata tudi obravnavani pritožbi. Tako je sodišče prve stopnje nesporno ugotovilo, da znaša skupna ugotovljena vrednost nepremičnin, za katere je predlagana ustavitev izvršbe, 7.793.938,98 EUR. Na drugi strani pa je ugotovilo, kar pritožbi tudi ne izpodbijata: a) da znaša s hipoteko zavarovana terjatev upnika z najboljšim vrstnim redom, B. d.d., 5.978.911,56 EUR, in b) še obstoj s hipoteko zavarovanih terjatev nekaterih zastavnih upnikov z boljšim vrstnim redom kot pritožnika, v višini najmanj 4.100.000,00 EUR (skupno torej vsaj 10.078.911,56 EUR), kar pritožbi spregledata. To kaže, da vsota terjatev upnikov z vpisanimi hipotekami, ki imajo boljši vrstni red kot pritožnika, presega ugotovljeno vrednost vseh predmetnih nepremičnin skupaj. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ugotovljena vrednost predmetnih nepremičnin niti delno ne zadošča za kritje terjatev pritožnikov (kot upnikov, na predlog katerih se je vodila izvršba). S tem pa je izpolnjen pogoj po prvem odstavku 180. člena ZIZ za ustavitev izvršbe na v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine.

Pritožbi tudi ne moreta uspeti z navedbo, da ustavitev izvršbe ni dopustna zaradi tega, ker je dolžnik v postopku redne likvidacije. Okoliščina, da je dolžnik v postopku redne likvidacije (kar je urejeno v določbah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1) namreč v ničemer ne vpliva na ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, saj sta to med seboj neodvisna postopka.

Ker pritožbi nista utemeljeni in pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in prvi odstavek 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Navedbo pritožnika N. d.d., da bi moralo sodišče prve stopnje odločitev o tem, da zastavne pravice, pridobljene na podlagi zaznambe sklepov o izvršbi ostanejo v veljavi, zapisati v izreku, pa naj sodišče prve stopnje šteje kot predlog za dopolnitev sklepa (325. in 332. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in naj o tem odloči.