Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 1106/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.1106.2015 AI generated

Appeal dismissed because appellant failed to provide evidence proving the disputed cost allocation share. The court upheld the first-instance judgment due to lack of proof. The appellant's claim was rejected as unsupported by evidence. The court found no procedural violation. The decision confirms the lower court's ruling on cost shares. The appeal was rejected for lack of evidence.

Case Number VSL sodba II Cp 1106/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's claim against the first-instance judgment regarding the allocation of heating costs. The appellant argued that the lower court failed to verify their submitted evidence of cost shares, but the court noted that no actual documents proving the disputed allocation were filed in the case file. Consequently, the court ruled that the appellant's assertions were unsubstantiated and the first-instance decision was legally sound.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 339. člen 14. točka 2.; Pritožba se zavrne, če pritožnik ne predloži dokazov, ki bi utemeljevali trditve o dejstvih, ki so ključni za odločitev, in če sodišče prve stopnje pravilno obrazloži, da ti dokazi v spisu ni.

Keywords

AI generated
burden of proof heating cost allocation appellate review procedural violation evidence admissibility

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Dokaznemu bremenu glede trditev o tem, kakšen delež stroškov bremeni toženko in na kakšni podlagi, tožnica ni zadostila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka v tem sporu majhne vrednosti zahteva plačilo za dobavljeno toplotno energijo. Navaja, da stroške obračunava v skladu s sporazumom o delitvi stroškov. Družba A., d. o. o., je pooblaščena za sporočanje deležev, ki odpadejo na posamezne etažne lastnike. Na toženko za vtoževano obdobje (od 25. 9. 2012 do 19. 4. 2013) odpade 0,94647662% od skupno dobavljenih količin, plačala pa je manjši delež. Toženka trdi, da nanjo odpade le 0,668744% in da redno plačuje tak (oz. nekoliko večji) delež.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 153141/2013 s 30. 9. 2013 zaradi umika tožbe za znesek 6,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v prvem odstavku izreka razveljavi in se postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka); da se sklep o izvršbi razveljavi tudi v ostalem delu prvega odstavka izreka - glede zneska 107,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v tretjem odstavku izreka in se zahtevek tožeče stranke zavrne (II. točka izreka); tožeči stranki pa je naložilo da mora toženi stranki v osmih dneh plačati 55,00 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

3. Zoper takšno sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Meni, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, ali pa samo spremeni sodbo tako, da obdrži sklep o izvršbi v veljavi. Navaja, da se je natančno opredelila do višine deleža stroškov, ki odpadejo na toženo stranko, navedla je, da ji je delež sporočila družba A, d. o. o., in predložila dokaz o višini že s svojo vlogo s 17. 2. 2014, saj je predložila vse delilnike stroškov za odjemno mesto za obdobja, na katera se nanašajo sporni računi.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Držijo pritožbene navedbe, da je tožeča stranka podala trditve o tem, kakšen delež stroškov bremeni toženko in na kakšni podlagi. Sodišče prve stopnje teh trditev ni spregledalo1 (pojasnilo je, da tožeča stranka navaja, da stroške dobave toplotne energije toženi stranki obračunava skladno z obvestilom in razdelilnikom podjetja A., d. o. o.). V pripravljalni vlogi s 17. 2. 2014 je tožeča stranka tudi res navedla, da kot dokaz predlaga mesečne delilnike stroškov. Teh ali drugega dokaza, na podlagi katerega bi lahko sodišče prve stopnje preizkusilo trditve o tem, kakšen podatek je družba, pooblaščena za sporočanje deležev, ki odpadejo na posamezne etažne lastnike, za sporno obdobje sporočila, pa tožeča stranka ni vložila v spis. To je utemeljeno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Vlogama s 17. 2. 2014 in 7. 4. 2014 je priložila 14 drugih prilog, ki so v spisu popisane med prilogami A1 do A14. Iz pritožbenih trditev ni mogoč zaključek, da je tožeča stranka vlogi s 17. 2. 2014 priložila več (in še drugih) prilog, kot jih je popisanih v spisu, pa jih v spisu ni iz razlogov, ki niso na strani tožeče stranke. Po tem, ko je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo, da dokazov o spornih odločilnih dejstvih v spisu ni2, pritožnica z golo nasprotno trditvijo, da jih je predložila, ne more uspeti.

7. Obrazložitev izpodbijane sodbe torej vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in si ne nasprotujejo. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pritožba torej ni utemeljena. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je višje sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Odločitev o stroških temeljni na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.