Supreme Court dismisses appeal against compulsory psychiatric hospitalization for a patient with schizophrenia refusing treatment.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Nižji sodišči sta pravilno uporabili določbo 39. člena ZDZdr, nedvomno pa je bil utemeljen tudi sprejem na zdravljenje preden je bil izpeljan postopek za sprejem brez privolitve. Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju izpodbijanega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dne 4. 5. 2015 sklenilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... do 15. 6. 2015.

2. pritožbeno sodišče je zavrnilo bolnikovo pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje.

3. Bolnikova zastopnica je vložila revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča. Sodišče naj bi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so podani pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Sodišče naj bi tudi napačno ugotovilo, da je pri revidentu podana duševna motnja (akutna shizofreniji podobna psihotična motnja), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in zaradi česar ogroža svojo varnost in življenje ter varnost in življenje drugih. Napačno je tudi ugotovilo, da je navedene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom ter da tega ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. z zdravljenjem izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Sodišče se je napačno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca dr. P., ki je ocenil, da bolnik lahko zaradi akutne shizofreniji podobne psihotične motnje ogroža varnost, zdravje in življenje sebe in drugih v njegovi okolici. Izvedenec je svoje zaključke v zvezi s tem napačno oprl na zadržančevo stanje ob prejšnji hospitalizaciji in ne njegovo sedanje zdravstveno stanje oziroma stanje pred trenutno prisilno hospitalizacijo. Tako se je izvedenec skliceval na stanje ob prejšnji hospitalizaciji, ko je nasprotni udeleženec vozil avtomobil in s tem resno ogrozil svojo varnost ter pod vplivom psihotičnega doživljanja ogrozil tudi zdravje in življenje drugih oseb v njegovi okolici.

Pri tem je izvedenec zanemaril dejstvo, da revident pred tokratno hospitalizacijo z vožnjo avtomobila ni nikogar ogrožal. Sam izvedenec je izpovedal, da vozi avtomobil samo občasno in varno (čeprav včasih hitro). Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da nasprotnemu udeležencu, zaradi njegovih psihičnih težav, zaradi katerih je bil v preteklosti že hospitaliziran, ni bila prepovedana vožnja z avtomobilom in nasprotni udeleženec še vedno razpolaga z veljavnim vozniškim dovoljenjem. Neutemeljeni naj bi bili tudi zaključki sodišča glede revidentovih groženj s požarom, zaradi kante goriva, ki naj bi bila prisotna na kraju, v času prihoda reševalcev.

Kanto z gorivom je imel sosed v bližini čebelnjaka, v katerega se je nasprotni udeleženec skril ob prihodu reševalcev. Prav tako ni revident nikogar ogrožal s tem, ko je iz hiše odstranil psihiatrična zdravila, saj je to storil prav zaradi večje varnosti, ko je neposredno pred tem v hiši našel nečakinjo, ki se je igrala z zdravili. Poleg ostalega tudi niso bile podane predpostavke za sprejem na zdravljenje brez privolitve pred izdajo sodnega sklepa. Sodišče naj bi zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, saj je izpodbijani sklep pomanjkljiv, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so le-ti v nasprotju z izrekom.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(1) in zato z revizijo tudi ni mogoče izpodbiti dokazne ocene nižjega sodišča v zvezi z ugotovljenimi relevantnimi dejstvi. Ta so naslednja:

- revident ima akutno shizofreniji podobno psihično motnjo, zaradi katere je hudo moten njegov stik z realnostjo, prav tako pa tudi njegova sposobnost da obvladuje lastno ravnanje;

- bolnik nima uvida v svoje stanje in ni naklonjen zdravljenju;

- ni mogoče izključiti, da bi bolnik v primeru, da ne bi bil hospitaliziran, ogrožal sebe in druge osebe (vožnja avtomobila, prižiganje ognja ...).

Ob takšnih ugotovitvah sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo 39. člena ZDZdr, nedvomno pa je bil utemeljen tudi sprejem na zdravljenje preden je bil izpeljan postopek za sprejem brez privolitve.(2) Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju izpodbijanega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.(3)

---.---

Op. št. (1): Tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Op. št. (2): Primerjaj določbo 53. člena ZDZdr.

Op. št. (3): Primerjaj določbo tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.