Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II Ips 92/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:II.IPS.92.2015 AI generated

Supreme Court dismisses appeal; lower court correctly refused new expert due to lack of specific procedural defects.

Case Number VSRS sklep II Ips 92/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a partial deprivation of capacity decision. The applicant argued that the lower court violated procedural rules by failing to appoint a new expert witness despite alleged flaws in the original report. The court ruled that the applicant did not concretely identify specific defects in the expert's findings or demonstrate a justified doubt that could not be resolved by re-examination, thus the lower court was not obligated to order a new expert.

Legislator headnote

AI generated

Article 254 of the Civil Procedure Act; Article 378 and 384 of the Civil Procedure Act in conjunction with Article 37 of the Non-Litigation Procedure Act: A court must order a retrial with a new expert only when it finds the expert's report unclear, incomplete, or contradictory, or when a justified doubt regarding the report's correctness arises that cannot be resolved by a new hearing.

Keywords

AI generated
deprivation of capacity expert witness report procedural defect retrial of evidence concrete argumentation civil procedure law partial deprivation

Cited Legislation

AI generated
Article 254 of the Civil Procedure Act
Article 378 of the Civil Procedure Act
Article 384 of the Civil Procedure Act
Article 37 of the Non-Litigation Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje v konkretni zadevi pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Piranu je po uradni dolžnosti sprožilo postopek za odvzem poslovne sposobnosti zoper nasprotnega udeleženca in mu na podlagi 50. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za samostojno vlaganje aktov pred pravosodnimi organi, za samostojno vlaganje aktov pred organi pregona (policijo in državnim tožilstvom) ali za samostojno nastopanje pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani in pred organi pregona.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Nasprotni udeleženec je vložil revizijo zaradi kršitve pravdnega postopka iz 8. in 14. točke Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in revizijskemu sodišču predlagal, da sklepa nižjih sodišč razveljavi in postopek ustavi. Sodišči sta svojo odločitev oprli na izvedensko mnenje in število sodnih postopkov, v katerih je revident udeležen tako na aktivni kot pasivni strani. Prvostopenjsko sodišče ni sledilo njegovemu predlogu po postavitvi drugega (novega) izvedenca. Pritožbeno sodišče je takšen pritožbeni očitek zavrnilo z obrazložitvijo, da je bil njegov predlog nedoločen in nekonkretiziran in zato sodišču ni narekoval ponovitve dokaza z novim izvedencem. To stališče pomeni kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom ZPP. Opozarjal je, da je treba pregledati postopke, v katerih je udeležen, njegovo ravnanje v njih in dokumentacijo v zvezi s tem, kar izhaja iz zapisnika z naroka z 26. 9. 2014. Ker ni prava vešča oseba, bi mu sodišče moralo pomagati pri ustreznem oblikovanju dokazne podlage, a tega ni storilo. Sodišči nista z gotovostjo ugotovili zakonskih pogojev za odvzem poslovne sposobnosti, najmanj kar bi mu morali omogočiti, je neodvisna ekspertiza o oceni dejstev, zakaj prihaja do njegovih (za sodišče) motečih dejanj. Revident ocenjuje, da je zaradi ravnanja sodišča prišlo do kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega kaznovanja, čeprav je le opozarjal na nepravilnosti pri delovanju Okrajnega sodišča v Piranu.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Iz zapisnika z zadnjega naroka z dne 26. 9. 2014 izhaja, da nasprotni udeleženec na izvedensko mnenje ni imel pripomb, ampak je le dodatno obrazložil svoj položaj in dogajanje v sodnih postopkih, v katerih je udeležen, in izvedencu predlagal, naj še enkrat pregleda vso dokumentacijo. Njegov predlog za ponovni pregled dokumentacije je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da se je z dokumentacijo izvedenec že seznanil. Na takšno obrazložitev je nasprotni udeleženec odgovoril, da bo predlagal drugega izvedenca, vendar obrazloženega predloga ni podal. Ker sodišče prve stopnje pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.

6. Udeleženec se je na razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zgolj skliceval in jih vsebinsko ni opredelil in ne konkretiziral. Takšno sklicevanje ne pomeni argumentirane in konkretizirane trditve o kršitvi določb pravdnega postopka v izpodbijanem sklepu, zato je revizijsko sodišče ne more preizkusiti.

7. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena (378. člen ZPP v zvezi s 384. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).