Supreme Court transfers jurisdiction due to a judge being a co-owner of the mortgaged property.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction from the Ljubljana district court to the Grosuplje district court in an enforcement proceeding. The lower court agreed to transfer because the judge at the Ljubljana court was a co-owner of the property subject to the mortgage. The court ruled that this ownership creates an objective appearance of bias, violating the constitutional right to an impartial trial.
Legislator headnote
AI generatedArticle 23 of the Constitution; Article 67 of the Act on Civil Procedure: When a judge is a co-owner of the property involved in a mortgage enforcement, the court must transfer jurisdiction to preserve the objective appearance of impartiality required by the right to a fair trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Grosupljem.
[JEDRO]
Pravdni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je solastnica nepremičnine, na kateri je predlagano zavarovanje z zastavno pravico, sodnica pristojnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Med pravdnima strankama je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v teku izvršilni postopek zaradi zavarovanja upničine terjatve z zastavno pravico na nepremičnini. Stvarno in krajevno pristojno sodišče je 16. 6. 2015 predlagalo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je solastnica nepremičnine in predkupna upravičenka v postopku njene prodaje sodnica na pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani.
2. Predlog je utemeljen.
3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravdni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je solastnica nepremičnine, na kateri je predlagano zavarovanje z zastavno pravico, sodnica pristojnega sodišča. Če bi v zadevi odločalo to sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Grosupljem, ki je že bilo določeno kot stvarno pristojno za opravo izvršbe v zvezi z zaznambami izvršb pri isti nepremičnini.