Appeal dismissed: Complaints about court conduct do not constitute valid grounds for transferring jurisdiction under Article 67 of the Civil Procedure Act.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Očitki na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ne posegajo v videz nepristranskosti sodišča in jih ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, tožnik v vlogi predlaga izločitev sodnice, ki vodi postopek in delegacijo pristojnosti. Navaja, da je sodnica zahtevala od njega predujem za tolmača za nemški jezik, česar pa tožnik glede na prejemke ne zmore. Zato ne more spremljati postopka in mu je onemogočen dostop do sodišča. Brezplačna pravna pomoč mu je bila odvzeta, zadnje njegove vloge pa so bile vse zavrnjene. Ne more vložiti revizije in izrednih pravnih sredstev, brez tega pa ne pravnih sredstev na Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi za vložitev pravnih sredstev na višje sodišče potrebuje pomoč pravnikov in prevajalcev. Sodišče je torej pristransko, ignorira njegove vloge glede ocene ustavnosti Zakona o brezplačni pravni pomoči in nanje niti ne odgovarja. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi predlogu za delegacijo in istočasno predlaga oceno ustavnosti predpisov, ki omejujejo sodno varnost in kršijo Ustavo. Naknadno je predlogu priložil še odločbo o odobritvi denarne socialne pomoči.

2. S sklepom z dne 14. 11. 2014 je predsednica sodišča zavrnila predlog za izločitev sodnice.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v zvezi s sodnim sporom, utegnejo pa nanj vplivati od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Tožnik sicer trdi, da je sodišče nepristransko, vendar pa, kot mu je bilo že pojasnjeno ob odločanju o prejšnjem predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, vsaka trditev o nezakonitem delu sodišča in s tem povezano subjektivno dojemanje stranke o pristranskosti sodišča ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Utemeljenost navedb o pravilnosti in zakonitosti (dosedanjega) dela sodišča bo lahko predmet preizkusa v postopkih s pravnimi sredstvi, torej v rednem sodnem postopku, medtem ko institut delegacije temu ni namenjen, saj ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo ali za dolgotrajnost postopka. Očitki na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ne posegajo v videz nepristranskosti sodišča in jih ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

5. Ker objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru ne more biti prizadeta, če bo v zadevi sodilo krajevno in stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo, s tem pa tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi Vrhovno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti zakona (23. člen Zakona o ustavnem sodišču).