Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cpg 573/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CPG.573.2014 AI generated

Appeal allowed; court must calculate partial payments per OZ Art. 287-288 if parties disagree on order.

Case Number VSL sodba II Cpg 573/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment regarding the calculation of partial debt payments and interest. The appellant argued that the lower court incorrectly applied the law by refusing to adjust the claim based on partial payments received. The court ruled that when parties disagree on the repayment order and the debtor makes no selection, the court must calculate according to the Obligations Act.

Legislator headnote

AI generated

Art. 287, 288 OZ; If the creditor and debtor do not agree on the order of repayment before fulfillment and the debtor does not make a selection, the court must calculate the account in accordance with the provisions of the second paragraph of Article 287 and Article 288 of the Obligations Act.

Keywords

AI generated
partial payment calculation order of repayment Obligations Act appellate review interest on debt procedural violation small value dispute

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljavi ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če se upnik in dolžnik ne sporazumeta o vrstnem redu vračunavanja pred izpolnitvijo in tudi dolžnik ne opravi izbire, mora sodišče samo opraviti poračun v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 5595/2012 z dne 18. 1. 2012 ostane v veljavi v 3. odstavku izreka in v 1. odstavku izreka za znesek 592,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2011 dalje do plačila (1. točka), ter da se v 1. odstavku izreka sklep o izvršbi razveljavi za znesek 1.651,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2011 do plačila in se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne (2. točka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 8 dni plačati njene pravdne stroške v višini 168,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (3. točka).

2. Tožeča stranka je zoper 2. in 3. točko izreka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožeča stranka s pritožbo smiselno uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem. Navaja namreč, da je tekom postopka prišlo do delnega poplačila dolga, o čemer je sodišče tudi seznanila in sporočila, da naj poplačila ustrezno upošteva tako, da naj se najprej pokrijejo stroški, nato obresti in šele nato glavnica (288. člen Obligacijskega zakonika - OZ). S temi pritožbenimi navedbami smiselno napada razloge sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da bi morala tožeča stranka zaradi delnih plačil svoj zahtevek prilagoditi glede na določbo 287. člena OZ (oziroma 288. člena OZ) o vračunavanju delnih izpolnitev (zaradi česar je štelo, da je tožena stranka plačala znesek v višini 1.651,39 EUR na račun glavnice in ne na račun stroškov ali obresti), ter bi morala konkretizirati obrestni del zahtevka (zaradi česar je zavrnilo vse zahtevane zakonske zamudne obresti od zneska 1.651,39 EUR od 22. 11. 2011 do plačila, ne pa zgolj obresti od delnih plačil dalje). Tožeča stranka v zvezi s to presojo sodišča prve stopnje utemeljeno opozarja, da je to stališče napačno in da bi bilo sodišče prve stopnje dolžno opraviti obračun, upoštevajoč 288. člena OZ. Tudi po prepričanju višjega sodišča je v trditvah strank dovolj podlage za odločanje o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke in ni potrebe po prilagajanju zahtevka, niti po konkretizaciji njegovega obrestnega dela.

7. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo zahtevala plačilo v višini 2.243,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2011. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedla, da je del te terjatve poravnala, pri čemer je navedla posamezne zneske in datume delnih plačil (prim. list. št. 11 in 47). Tožeča stranka je prejem teh plačil potrdila in poudarila, da naj sodišče prve stopnje upošteva pravila iz 288. člena OZ (prim. list. št. 50). Sodišče prve stopnje je (očitno) zaradi njenega „priznanja“ prejema delnih plačil od slednje pričakovalo, da bo opravila poračun v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ in tožbeni zahtevek temu prilagodila. V kolikor ga ni, navedeno ne more biti opravičljiv in dopusten razlog za postopanje sodišča, kakršnega se je poslužilo. Če se upnik in dolžnik ne sporazumeta o vrstnem redu vračunavanja pred izpolnitvijo in tudi dolžnik ne opravi izbire, mora sodišče samo opraviti poračun v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ. Navedeno velja tudi, če bi tožeča stranka zanikala prejem delnih plačil, tožena stranka pa bi uspela dokazati, da so bila delna plačila izvedena.

8. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da obrestni del tožbenega zahtevka ni utemeljen, ker ga tožeča stranka ni prilagodila glede na določbo 287. člena OZ. S tem je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v 2. in 3. točki izreka) razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

10. Višje sodišče ugotovljene kršitve namreč ni moglo odpraviti, ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnih pravnih stališč o tem delu zahtevka še ni vsebinsko odločalo. Če bi se o zahtevku prvič vsebinsko odločalo na pritožbeni stopnji, bi bila strankama odvzeta pravica do pritožbe.

11. Ker končni uspeh postopka še ni znan, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka (3. točka izreka sodbe).

12. Napotki prvostopenjskemu sodišču so razvidni iz gornje obrazložitve.

13. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).