Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 249/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.249.2014 AI generated

Appeal allowed; creditor cannot challenge simplified enforcement start with objection grounds; missing notarized statement voids request.

Case Number VSL sklep Cst 249/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the creditor's appeal, vacating the lower court's order to start the simplified enforcement procedure. The creditor argued the debtor failed to submit a notarized statement confirming the financial report's accuracy, a requirement distinct from merely notarizing the report itself. The court ruled that such a specific notarized declaration is mandatory under the law and its absence, combined with the strict deadline for corrections, justified vacating the enforcement order.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 147. odstavek 3.; 221. člen: Upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave; roka za dopolnitev nepopolnega predloga ni dovoljeno podaljševati.

Keywords

AI generated
simplified enforcement procedure notarized statement requirement creditor appeal rights procedural deadline extension financial report accuracy vacatur of enforcement order ZFPPIPP provisions

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrže.

[JEDRO]

Upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.

Namen zahteve po obličnosti izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje dolžnikov finančni položaj in poslovanje, je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju.

Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik (med drugim) z navedbo, da dolžnik predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave ni predložil notarskega zapisa izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave (oddelek 4.7 ZFPPIPP) je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, zaradi česar v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni (med drugim) niti ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), pač pa lahko upniki proti dolžniku neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, kar velja tudi za pritožbeno navedbo, da bo upnik poplačan le v manjšem delu oziroma, da ni verjetno, da bo upnikova terjatev poplačana v celoti.

5. Razlogi, iz katerih je mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka (prim. 221.c člen ZFPPIPP) oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso priložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje (prim. 221.d člen ZFPPIPP). Slednje pritožnik uveljavlja z navedbo, da iz podatkov, objavljenih na AJPES, ni razvidno, da bi dolžnik predlogu za začetek postopek poenostavljene prisilne poravnave priložil izjavo v notarskem zapisu, da Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da dolžnik predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni priložil poročila o finančnem položaju in poslovanju, načrta finančnega prestrukturiranja, izjave v obliki notarskega zapisa, da njegovo poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje, prav tako pa ni bil plačan začetni predujem. Zaradi tega je sodišče prve stopnje 2. 4. 2014 izdalo sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je dolžniku naložilo, da pomanjkljiv predlog dopolni v roku 15 dni.

7. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik sodišču v navedenem roku ni predložil vsega, kar je bilo zahtevano, saj ni predložil izjave, da njegovo poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje, ta izjava pa je tista, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Dolžnik je sicer predložil Poročilo o finančnem položaju in poslovanju, na katerem je njegov podpis notarsko overjen, kar pa ni isto kot notarski zapis izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.

8. Namen zahteve po obličnosti izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje dolžnikov finančni položaj in poslovanje, je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju (prim. dr. Nina Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa – 2013, št. 23). Iz potrdila notarke K. B. z dne 5. 5. 2014 je razvidno, da je zgolj overila podpis in s tem potrdila, da je dolžnik lastnoročno podpisal Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika. Iz navedenega je razvidno tudi njeno opozorilo, da je pred overovitvijo podpisa navzoče opozorila, da je za vsebino odgovorna le, če jo (sama) sestavi v obliki notarskega zapisa. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni sestavljeno v obliki notarskega zapisa (kar za odločitev ni bistvenega pomena), niti ne vsebuje izjave, da resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj (ta izjava pa bi – kot je bilo pojasnjeno že zgoraj - morala biti sestavljena v obliki notarskega zapisa). Kot pravilne se zato izkažejo pritožbene navedbe, da dolžnik ni predložil izjave v notarskem zapisu, kot mu je bilo to naloženo s sklepom sodišča prve stopnje 2. 4. 2014 in ki bi jo moral predložiti na podlagi prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.

9. Upoštevajoč navedeno ter dejstvo, da roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati (tretji odstavek 147. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP), je višje sodišče upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo, razveljavilo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave in predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrglo (drugi odstavek 221.d člena ZFPPIPP).