Apartment management claims dismissed; three-year statute of limitations applies to reserve fund debts, not one-year.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Enoletni zastaralni rok iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je določen le za upravnikove terjatve, ne pa za tiste, ki jih le-ta uveljavlja v imenu in za račun etažnih lastnikov (sredstva rezervnega sklada). Zato navedene terjatve zastarajo v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ v triletnem zastaralnem roku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15. 4. 2011, VL 50904/2011 razveljavi v 1. točki izreka za glavnico 33,49 EUR, za zakonske zamudne obresti od glavnice 442,98 EUR od zapadlosti vsakega posameznega vtoževanega obroka do 11. 4. 2011, za zakonske zamudne obresti od glavnice 442,98 EUR od 12. 4. 2011 do 26. 9. 2011 in v 3. točki izreka za zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v znesku 41,00 EUR za čas od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi do poteka roka osmih dni od vročitve te sodbe ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka). V preostalem delu je citirani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 409,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 9. 2011 do plačila ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka osmih dni od vročitve te sodbe do plačila (II. točka izreka) ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki nadaljnje stroške postopka v znesku 31,00 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

2. Zoper odločitev se je laično pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka zatrjevala, da naj bi bili prispevki etažnega lastnika neplačani za obdobje od 4. do 12. 2009, zapadle obveznosti od 2/ 2010 do 6/ 2010 in zapadle obveznosti od 1/2010 do 7/2010, torej tožeča stranka za obdobje od 2/2010 do 6/2010 vtožuje obveznost dvakrat, saj naj bi se prispevki plačevali le enkrat mesečno. Nadalje meni, da gre pri mesečnem prispevku v rezervni sklad za terjatev upravnika, ker je rezervni sklad ustanovljen za bodoče stroške rednega upravljanja, za katere je zadolžen upravnik. Upravnik kot zakoniti zastopnik stanovalcev bi zato moral zahtevati izpolnitev obveznosti v roku enega leta od njenega nastanka. Pogodba o upravljanju je prenehala v letu 2011, zaradi česar je upravniku prenehalo pooblastilo za zastopanje stanovalcev stanovanjske hiše na naslovu G.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo upoštevnih procesnih kršitev ter je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Glede na pritožbene navedbe tožene stranke pa še dodaja, da je pritožbeno stališče, da naj bi v obravnavani zadevi uveljavljena terjatev v skladu s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ zastarala v enoletnem zastaralnem roku, zmotno. Navedeni krajši zastaralni rok je določen le za upravnikove terjatve, ne pa za tiste, ki jih le-ta uveljavlja v imenu in za račun etažnih lastnikov (sredstva rezervnega sklada). Zato navedene terjatve zastarajo v skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ v triletnem zastaralnem roku.

8. Iz trditvene podlage tožeče stranke pa tudi jasno izhaja, da se vtoževana terjatev nanaša na plačilo sredstev v rezervni sklad za obdobje od aprila 2009 do decembra 2010 in se vtoževani prispevki v rezervni sklad ne podvajajo, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Za zatrjevano obdobje se podvajata le opomina, s katerima je tožeča stranka pozvala toženo stranko na plačilo zapadlih obveznosti.

9. Pritožbena trditev, da je pogodba o upravljanju prenehala, je nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 458. členom ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.