Appeal dismissed: joint mortgage payments do not alter ownership shares in marital property.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če sta stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti oziroma zakonske zveze del obrokov za stanovanje kot posebno premoženje toženca plačevali skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti stanovanja. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov kupnine lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavljata nepremičnini, parc. št. 1162/1 in 1162/2, obe k. o. X., skupno premoženje pravdnih strank, na katerem znaša delež tožnice 1/4, delež toženca pa 3/4 (I. točka izreka). Višji in drugačen zahtevek tožnice je zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je zavrnilo zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (III. točka izreka) ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper II. in IV. točko izreka sodbe vlaga pritožbo tožnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da se ugotovi, da je tožnica solastnica nepremičnin do 1/2 oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče bi moralo upoštevati njen prispevek pri plačevanju kupnine za stanovanje, ki je bilo prodano in je bila prejeta kupnina porabljena za nakup spornih nepremičnin. Stališče sodišča, da njenega prispevka pri plačevanju kupnine za stanovanje ni mogoče upoštevati, ker tožnica ni bila lastnica stanovanja, je pravno napačno in nima podlage v 59. členu ZZZDR. Upoštevati je treba vse kar je tožnica na kakršenkoli način in v kakršnikoli obliki posredno ali neposredno prispevala pri pridobivanju skupnega premoženja. Sodba v tem delu nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti, zato je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna. Sodišče je v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZZZDR (1) upoštevalo materialne in nematerialne prispevke strank pri ustvarjanju skupnega premoženja ter jih ustrezno ovrednotilo. Ugotovilo je, da je toženec v nakup hiše, ki predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, vložil 30.503,67 EUR svojega posebnega premoženja (kupnina od prodanega stanovanja na naslovu P.). Toženec je s tem poravnal polovico kupnine, polovico kupnine pa sta stranki poravnali iz skupnih sredstev. Po ugotovitvah izpodbijane sodbe je bil delovni prispevek pravdnih strank, njun prispevek pri varstvu in vzgoji otrok ter pri gospodinjskih opravilih v celotnem obdobju zunajzakonske in zakonske skupnosti približno enak. Takšne ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek, da je delež toženca na skupnem premoženju višji od deleža tožnice.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je približno polovico kupnine za hišo prispeval toženec z denarjem, ki ga je dobil s prodajo stanovanja na naslovu P. Stanovanje je bilo v solasti toženca in njegove mame in je bilo kupljeno štiri leta pred začetkom zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Stanovanje je bilo torej do 1/2 posebno premoženje toženca, druga polovica pa je bila last toženčeve mame, ki je po neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča prejeto kupnino ob prodaji v celoti podarila tožencu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je polovico kupnine za hišo prispeval toženec z denarjem, ki je predstavljalo njegovo posebno premoženje (prvi odstavek 51. člena ZZZDR) ter to okoliščino pri presoji deležev na skupnem premoženju tudi ustrezno upoštevalo. Če sta stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti oziroma zakonske zveze del obrokov za stanovanje plačevali skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti stanovanja. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega (prvi odstavek 56. člena ZZZDR). Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov kupnine lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek (2).

7. Odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec zaradi vložka posebnega premoženja v skupno premoženje upravičen do višjega deleža na skupnem premoženju od (3/4) deleža tožnice (1/4), je materialnopravno pravilna. Sodba ima jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih in je tudi pritožbeni očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (3) neutemeljen.

8. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 in nasl.).

(2) Primerjaj II Ips 102/2013 in II Ips 731/2009.

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).