Appeal dismissed; court cannot correct land survey errors in judicial settlement without all parties' consent.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request to correct a land parcel number error in a judicial settlement. The appellant argued that the court clerk made a clerical mistake which should be rectified under the Code of Civil Procedure, while the opposing party contended that the matter had already been finally decided. The court ruled that judicial settlements are based solely on the parties' discretion, preventing the court from unilaterally altering them without unanimous agreement.
Legislator headnote
AI generated1st paragraph of Article 274 of the Code of Civil Procedure; Article 37 of the Law on Land Register: A judicial settlement is an act based exclusively on the parties' discretion, and the court cannot unilaterally correct errors or modify the agreement without the consent of all participants.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog nasprotnega udeleženca z dne 16. 12. 2013 za popravo sodne poravnave. Tako je odločilo na podlagi prvega odstavka 174. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) po ugotovitvi, da je o istem predlogu nasprotnega udeleženca, podanem 18. 11. 2009, že odločalo in ga zavrnilo s sklepom N 50/93 z dne 9. 2. 2011, ki je postal pravnomočen 5. 3. 2011.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava – napačno uporabo 274. člena ZPP. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, odpravi pisno napako pri zapisu parc. št. 631/166 gozd, v izmeri 270 m2 v pravilno: „parc. št. 631/168 gozd, v izmeri 270 m2“, ter potrditev poravnave s potrdilom pravnomočnosti za izvedbo vpisov v zemljiški knjigi. Navaja, da je delavka sodišča, ki je pisala zapisnik naroka dne 30. 5. 2000, zapisala napačen zapis ene od parcel. Pisna napaka se je ponovila v zapisu originala izdatka poravnave. Izpodbijana odločitev je v nasprotju z 274. členom ZPP. Predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah in druge očitne pomote, kot je bila obravnavana. Sodna praksa je dopuščala popravo očitnih pomot. Nasprotno stališče sodišča je zmotno. Prišlo je do sodne odločitve, ki je ni nihče od udeležencev predlagal in je nesprejemljiva za vse stranke poravnave ter za zemljiškoknjižnega lastnika napačno označene parcele.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Podatki spisa potrjujejo ugotovitve sodišča, da je o isti stvari že pravnomočno odločeno. Že sam predlog nasprotnega udeleženca, o katerem je tokrat odločalo sodišče prve stopnje, je naslovljen kot: „Ponovni predlog za popravo sodne poravnave“. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se vsebinsko nanaša na sodno poravnavo N 50/1993 z dne 30. 5. 2000, sklenjeno v postopku delitve solastnine med tedanjimi solastniki, in sicer na zapis parc. št. 631/166, k.o. X., ki bi moral po navedbah pritožnika pravilno glasiti:“ parc. št. 631/168, k.o. X.“. Identičen predlog pritožnika je bil podan že 19. 11. 2009. Sodišče ga je pravilno obravnavalo v postopku z ostalimi udeleženci sodne poravnave N 50/1993 z dne 9. 2. 2011. Ker za predlagano poravnavo oziroma sklenitev aneksa k poravnavi ni bilo izkazano soglasje vseh, je pritožnikov predlog s sklepom N 50/93 z dne 9. 2. 2011 zavrnilo (redna. št. 142). Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da je navedeni sklep postal pravnomočen dne 5. 3. 2011. Kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče, saj je skladno s podatki spisa na redni št. 142.
5. Ob takih dejanskih ugotovitvah je izpodbijani sklep sprejet ob pravilni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ponovno odločanje o zadevi, o kateri je že pravnomočno odločeno, ni dovoljeno. Ponovni predlog za odločanje o isti stvari je treba zavreči. Vsebinska presoja utemeljenosti (ponovnega predloga) ni več potrebna.
6. Ne glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da je zmotno pritožbeno naziranje, da 274. člen ZPP, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, dopušča popravo pisnih pomot v zapisu (parc. št.) v sodni poravnavi. Tudi če meri na uporabo 328. člena ZPP, nima prav. Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev, ki v obravnavanem primeru ni bilo doseženo. Tak poseg bi razvrednotil načelo avtonomije strank in načelo dispozitivnosti, ki je procesni odraz načela avtonomije strank. Nasprotoval bi tudi temeljem pravnega reda (primerjaj sodba VS RS II Ips 358/2014 in druga z dne 5. 2. 2014).
7. Izpodbijani sklep je torej pravilen v pravnem in dejanskem pogledu. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere samo pazi po uradni dolžnosti. Zato ga je potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).