Court dismisses appeal, ruling client, not lawyer, must request cost recovery from opposing parties.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the plaintiff's appeal against a first-instance order requiring them to pay legal costs. The plaintiff argued that the lawyer's billing for the opposing party's representation constituted unnecessary expenses and that the witness's travel costs should not be charged. The court held that the request for cost recovery is a claim made by the client, not the lawyer, and that the first instance correctly applied the tariff and did not err in its assessment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Pritožba se zavrne. Stranka, ne pooblaščenec, je nosilec zahtevke za povrnitev stroškov postopka.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Povrnitev stroškov postopka ni zahteva pooblaščenca (odvetnika) stranke, ampak je to zahteva stranke same, katero postavlja po svojem pooblaščencu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki v plačilo toženima strankama pravdne stroške v znesku 3.643,14 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.
2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da prizna ustrezno nižje stroške oziroma smiselno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je tožnica prepričana, da stroškov za prvotnega pooblaščenca drugotožene stranke sodišče ne bi smelo priznati toženima strankama, sploh, ker je te stroške priglasil pooblaščenec prvotožene stranke ter kasneje sicer tudi drugotožene stranke, vendar ne v času, ko je stroške priglasil tudi za drugotoženo stranko, ampak mu gre le nagrada za čas od prevzema zastopanja dalje. Dejstvo je, da pooblaščenec odvetnik N. ne bi smel in tudi ni mogel priglasiti stroškov odvetnika M. Tudi sicer se priznavajo stroški, ki so potrebni za sam postopek in glede na to, da je potem isti pooblaščenec, takoj po prvem naroku, ko so dejansko vsi stroški glede zastopanja drugotožene stranke nastali, zastopal obe stranki, kaže predvsem na nepotrebno delanje stroškov s strani toženih strank, kar bi sodišče moralo upoštevati. Priznani ne bi smeli biti tudi stroški priče P., ki je prišla na zaslišanje v okviru svojega delovnega časa, saj je zaposlena pri drugotoženi stranki in je tožnica prepričana, da ji ti stroški ne gredo. Sploh pa tožena stranka ni izkazala, da je stroške dejansko plačala.
3. Toženi stranki v odgovoru na pritožbo zavračata pritožbene navedbe, potrjujeta pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in predlagata zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Nobene omejitve ni, da naj bi stranka med postopkom zamenjala svojega pooblaščenca, in to ne glede na vzrok zamenjave. Tudi v primeru eventuelne zamenjave pooblaščencev med postopkom se stranki priznajo stroški za zastopanje po veljavni Odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Ko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odmerjalo stroške postopka toženih strank za njuno zastopanje, je tako tudi postopalo. Pri tem je, tudi v odgovor pritožbi, še pojasniti, da povrnitev stroškov postopka ni zahteva pooblaščenca (odvetnika) stranke, ampak je to zahteva stranke same, katero postavlja po svojem pooblaščencu. Tudi iz tega sledi, da pooblaščenec stranke v času priglašanja stroškov postopka za stranko priglasi, in s tem zahteva njihovo povrnitev, stroške celotnega postopka, tudi za eventuelno zastopanje stranke pred tem po drugem pooblaščencu.
6. Da bi druga tožena stranka z zamenjavo pooblaščenca med postopkom povzročila nepotrebne stroške postopka, v pritožbi ni podprto z nobenim opredeljenim argumentom in zato se pritožbeno sodišče o tej pritožbeni trditvi ne more opredeliti.
7. Za pričo P. so bili prevozni stroški za njen pristop na obravnavo priznani v višini 6,84 EUR že s sklepom sodišča prve stopnje (glej šesto stran zapisnika o glavni obravnavi z dne 22.11.2011) in zato ta strošek toženima strankama gre kot njun strošek postopka, ne da bi pri tem morali izkazovati, da sta priči ta strošek dejansko tudi plačali. Priča ima namreč s prej citiranim sklepom sodišča prve stopnje izvršilni naslov zoper toženi stranki za izterjavo teh stroškov in jih lahko kadarkoli prisilno izterja, če jih toženki ne plačata prostovoljno.
8. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).