Court rejects appeal against involuntary psychiatric admission, upholding first-instance decision to stop proceedings.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Obvestilo o preklicu soglasja, ki ga je psihiatrična bolnica prejela s strani sodišča, bo lahko povod (če pridržana oseba ob preklicu soglasja ni bila nemudoma izpuščena na prostost) za nov postopek po ZDZdr, ne more pa naknaden preklic soglasja vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi postopka sprejema osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v psihiatrični bolnici.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je postopek sprejema osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v psihiatrični bolnici ustavilo, ker je pridržana oseba podala soglasje za pridržanje.

2. Odvetnica pridržane osebe v pravočasni pritožbi najprej povzema razloge izpodbijanega sklepa, nato pa poudarja, da hospitalizacija ni zakonita ter ob tem navaja vsebino določb ZDZdr. V nadaljevanju povzema potek postopka in vsebino izvedenih dokazov do izdaje izpodbijanega sklepa. Kot bistveno navaja, da je pridržani svoje soglasje izjavil po zagotovilu, da bo nemudoma odpuščen z zdravljenja, in to ne le z zaprtega oddelka. Ko je po podaji izjave na zapisnik hotel zapustiti oddelek pod posebnim nadzorom, mu je bilo to onemogočeno in navedeno, da bo lahko odšel takoj po kosilu (tj. čez 3 ure), kar pa se ni zgodilo, ker so mu odhod onemogočili in je še vedno na navedenem oddelku. Pridržani je podal preklic soglasja, saj izjava soglasja ni bila njegova prava volja. Dejstvo je, da je verjel obljubi, da bo odpuščen, če bo podal soglasje, tako pa je bila podana napaka volje, potrjuje, da soglasje nima pravnih učinkov. Prav dejstvo, da je bil pripravljen na podpis česarkoli, da bi le bil odpuščen, zato je bil sprejem v psihiatrično bolnico na zaprti oddelek nezakonit. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik je na naroku 2. 6. 2014 izjavil, da je zadevo premislil in se odločil, da sedaj soglaša, da ostane na zdravljenju na posebej varovanem oddelku psihiatrične klinike, kar je potrdil s podpisom zapisnika (list. št. 51). Izvedenka, ki je bila prisotna na naroku, je po pregledu zdravstvene dokumentacije in osebnem pregledu preiskovanca ugotovila, da je že sposoben razumeti pomen zdravljenja in glede tega podati soglasje (list. št. 52). Ob takem dejanskem stanju je pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr postopek ustavilo.

5. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je bilo soglasje podano v zmoti oziroma pod pogojem, da bo nemudoma odpuščen z zdravljenja. Pritožbena trditev namreč nasprotuje vsebini soglasja, kot izhaja iz zapisnika o naroku z dne 2. 6. 2014, iz katerega izhaja, da soglaša (in to brez voljnih pomanjkljivosti, kot ugotavlja izvedenka, in pogojev), da na zdravljenju ostane.

6. V zvezi s preklicem soglasja, ki je priloženo pritožbi (priloga B 2), pa ni mogoče mimo ugotovitve, da je bil preklic podan dva dneva po naroku 2. 6. 2014, tj. 4. 6. 2014, torej je bil pritožnik na zdravljenju po lastni volji in ne na podlagi odločitve sodišča najmanj do preklica soglasja, tj. do 4. 6. 2014. Očitki o protizakonitem pridržanju torej niso na mestu. Pritožbeno sodišče pripominja, da ko je sodišče (prve stopnje) prejelo pritožnikov preklic soglasja, je o tem, kot izhaja iz podatkov v spisu (list. št. 65), nemudoma obvestilo psihiatrično bolnico, kjer se je pritožnik dotlej zdravil s svojim soglasjem. Obvestilo o preklicu soglasja, ki ga je psihiatrična bolnica prejela s strani sodišča, bo lahko povod (če pridržana oseba ob preklicu soglasja ni bila nemudoma izpuščena na prostost) za nov postopek po ZDZdr, ne more pa naknaden preklic soglasja vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.

7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.