Appeal allowed: Inheritance court lacks jurisdiction; only civil court can annul inheritance agreement under ZPP Art. 392.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision that attempted to continue the proceedings as an inheritance case. The plaintiff argued that the inheritance agreement should be challenged in civil court regarding property rights, while the lower court incorrectly applied inheritance rules. The court ruled that inheritance agreements can only be annulled via a lawsuit for annulment of a court settlement, which falls exclusively under the jurisdiction of civil courts, not inheritance courts.
Legislator headnote
AI generated392. člen ZPP; 224. člen ZD; 1. člen ZPP; 21. člen ZPP; 365. člen ZPP: An inheritance agreement may be challenged only by a lawsuit for annulment of a court settlement, which must be heard by a civil court, not an inheritance court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Dedni dogovor je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Za odločanje o takšni tožbi je pristojno pravdno sodišče in ne zapuščinsko sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ustavilo pravdni postopek in sklenilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, in sicer v zapuščinski zadevi D 65/2012.
2. Tožnica se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča je napačna, nejasna sta tudi izrek in obrazložitev sklepa. Ne gre za ugotavljanje ničnosti dednega dogovora, pač pa za lastninskopravni zahtevek iz naslova skupnega premoženja, ki sta ga v zakonski zvezi pridobila tožnica in njen pokojni zakonec J. G. Tožnica le iz previdnosti terja tudi ugotovitev neobstoja dednega dogovora. Bistven je dajatveni del tožbenega zahtevka, ta pa se lahko obravnava le v pravdi. Zapuščinski postopek je bil namreč že pravnomočno končan, izrednih pravnih sredstev pa v zapuščinskem postopku ni. Poleg tega se dedni dogovor izpodbija v pravdi in ne v nepravdnem postopku.
3. Toženki na pritožbo nista odgovorili.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz tožbe in ostalih tožničinih trditev je mogoče povzeti, da bi tožnica iz nepremičnega premoženja, ki ga je s toženkama podedovala po zapustniku, rada izločila svoj delež iz naslova skupnega premoženja, ki ga je z zapustnikom pridobila v času njune zakonske zveze. Oviro za takšen tožničin zahtevek pa predstavlja dedni dogovor, ki ga vsebuje pravnomočni sklep o dedovanju z dne 3. 4. 2012.
6. Kaže, da je pri zapisu dednega dogovora v zapuščinskem postopku najbrž res prišlo do napake ali vsaj do nesporazuma med sodiščem in dedinjami. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je dedni dogovor mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v skladu s 392. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zgrešeno pa je stališče, da je za odločanje o takšni tožbi pristojno isto, torej zapuščinsko sodišče. Sporna premoženjska in druga civilnopravna razmerja se po 1. členu ZPP obravnavajo v pravdnem postopku. Tudi po izrecni določbi 224. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko stranke po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo svoje pravice le v pravdi.
7. Po navedenem v tem primeru ni izpolnjeni pogoj iz 21. člena ZPP za ustavitev pravdnega postopka in za njegovo nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.
8. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je odvisna od končnega izida pravde, zato jo je sodišče druge stopnje v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo sodišču prve stopnje.