Court dismisses appeal on appeal fee objection, ruling only timeliness of submission is relevant for review.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog ali predloga za taksno oprostitev kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru oziroma prepozno vloženem predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ali odlog plačila sodne takse pravilne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugovor dolžnice zoper plačilni nalog, izdan dne 17. 3. 2014, za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 125,00 EUR in njen predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse, odmerjene s tem plačilnim nalogom, zavrglo kot prepozna.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnica. Kot razlog za pritožbo navaja posamezne zakonske določbe Ustave Republike Slovenije, Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in Kazenskega zakonika (KZ-1) ter Evropske konvencije. Meni, da ni podlage za naloženo ji taksno obveznost, ker še postopek ni izveden, in da je taksa odmerjena previsoko. Obrazlaga svoje finančno stanje, ki ji onemogoča plačilo. Meni, da rok za vložitev pravnega sredstva ni v skladu s 25. in 29. členom Ustave Republike Slovenije. Sodišče bi moralo navesti, ali gre za delovne ali koledarske dni. Predlaga razveljavitev plačilnega naloga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju pravnega sredstva ali predloga kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru oziroma prepozno vloženem predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ali odlog plačila sodne takse pravilne.

5. Kot je razvidno iz vročilnice pripete k l. št. 29, je bil dolžnici plačilni nalog z dne 17. 3. 2013, vročen že 4. 4. 2014 (in ne 7. 4. 2014, kot je napačno ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu). Po tretjem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v primeru, ko vročevalec naslovnika sodne pošiljke ne najde, v nabiralniku pusti obvestilo, kje pisanje čaka in rok 15, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru, če pisanje v tem času ni dvignjeno, nastopi fikcija vročitve. V skladu s citirano določbo se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči 16. dan po puščenem obvestilu. Ker je bilo obvestilo puščeno v dolžničinem hišnem predalčniku 20. 3. 2014, je 15-dnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 4. 4. 2014 (15-dnevni rok je začel teči 21. 3. 2014). Osemdnevni ugovorni rok je začel teči s 5. 4. 2014 (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in bi iztekel z dnem 12. 4. 2014. Ta dan je bila sobota, zato je ugovorni rok v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, to je z iztekom 14. 4. 2014 (ponedeljek). Dolžnica, ki je s priporočeno pošiljko vložila ugovor 17. 4. 2014, ga je tako vložila prepozno. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom njen ugovor kot prepozen utemeljeno zavrglo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

6. Rok za ugovor zoper plačilni nalog je določen v zakonu, in sicer v 34.a členu ZST-1. Kot zakonski rok ni podaljšljiv in stranko v primeru, da ga zamudi, zadene posledica iz 34.a člena ZST-1. Sodišče zaradi neizkazane posebne formalne predpostavke, to je pravočasno vloženega ugovora, ugovor zavrže, ne da bi navedbe v njem vsebinsko presojalo.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče navesti, ali gre za koledarske ali delovne dni. Sodišče je v pravnem pouku dolžno stranko poučiti le o dolžini roka za vložitev pritožbe, ne pa o načinu štetja tega roka (šesti odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O tem se mora stranka sama poučiti oziroma si pridobiti pomoč pravnega strokovnjaka, v kolikor je v negotovosti.

8. Kar se tiče očitkov neustreznosti dolžine zakonskega roka, sodišče druge stopnje odgovarja, da je ustreznost dolžine roka stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča v predmetni zadevi.

9. Sodišče je utemeljeno zavrglo tudi dolžničin predlog za taksno oprostitev oziroma za obročno odplačilo sodne takse ali za odlog plačila sodne takse. V skladu z ustavno odločbo Republike Slovenije U-I-41/13 z dne 10. 10. 2013 je predlog pravočasen, če je vložen v roku za plačilo takse, določenem v plačilnem nalogu za plačilo takse. Kot že obrazloženo, je bil v konkretnem primeru dolžnici plačilni nalog vročen 4. 4. 2014. V njem je bil dolžnici naložen 8-dnevni rok za plačilo sodne takse. Ta je iztekel s 14. 4. 2014 in v tem roku bi morala dolžnica podati predlog za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ali odlog plačila, da bi bil ta pravočasen in vsebinsko obravnavan. Ker ga je podala šele 17. 4. 2014, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepoznega zavrglo.

10. Nerelevantne so v tem pritožbenem postopku navedbe o neobstoju taksne obveznosti, previsoko odmerjeni taksi in finančni nezmožnosti dolžnice, da poravna sodno takso. Ne glede na to, sodišče druge stopnje dolžnici pojasnjuje, da je taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o ugovoru predpisana z določbami ZST-1 in Taksno tarifo v njej. Plačilo takse je procesna predpostavka za obravnavo pritožbe (8. člen ZST-1 in 29.b člen ZIZ) in v primeru neplačila se pritožba šteje za umaknjeno. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki o prehitro odmerjeni taksi, ker postopek še ni bil izveden. Taksna obveznost dolžnice je nastala z vložitvijo pritožbe zoper sklep o ugovoru.

11. Sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru je bila odmerjena v skladu s tarifno številko 4031, v kateri je predpisana sodna taksa v višini 125,00 EUR, torej je bila odmerjena v pravilni višini.

12. Neuspešno dolžnica v tej fazi postopka izpostavlja svoje finančno stanje. Te navedbe bi bile relevantne v pravočasno vloženem predlogu za taksno oprostitev, ko bi se na podlagi le teh presojala njegova utemeljenost. Ker je predmet pritožbene presoje le pravočasnost vloženega predloga za taksno oprostitev, so navedbe o finančnem stanju za pritožbeno presojo brezpredmetne.

13. Pritožbena izvajanja se po navedenem izkažejo kot neutemeljena, pri čemer sodišče druge stopnje na očitke o kršitvah posameznih določb Ustave Republike Slovenije, ZPP, ZST-1, ne more odgovoriti, ker jih dolžnica ne konkretizira.

14. Ker tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).