Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep III Ips 87/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:III.IPS.87.2014 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses appeal in commercial case where claim value falls below statutory review threshold.

Case Number VSRS sklep III Ips 87/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's appeal against a second-instance judgment ordering payment of over 140,000 EUR. The defendant argued for a review based on procedural errors and a counterclaim, but the court found the appeal inadmissible because the disputed amount did not exceed the 200,000 EUR threshold required by the Code of Civil Procedure. Consequently, the review was dismissed, and the defendant was ordered to pay the plaintiff's legal costs.

Legislator headnote

AI generated

490. člen ZPP; 377. člen ZPP: Review in commercial proceedings is permitted only if the value of the appealed part of the final judgment exceeds 200,000 EUR, or if the Supreme Court grants it upon application.

Keywords

AI generated
commercial proceedings review threshold Code of Civil Procedure inadmissible appeal legal costs award

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
II Ips 114/2009 z dne 12. 7. 2012
Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 114/2009 z dne 12. 7. 2012.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v višini 2.562,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

[JEDRO]

Vrednost izpodbijanega predmeta v konkretnem primeru znaša 140.071,09 EUR. K temu znesku ni mogoče prišteti vrednostni pobotnega ugovora, ki ga je uveljavljala tožena stranka. Pobotni ugovor glede vprašanja dovoljenosti revizije deli procesno usodo tožbenega zahtevka. Ker izpodbijani del ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi in toženi stranki naložilo plačilo v skupni višini 140.071,09 EUR. Ugotovilo je, da terjatev v višini 102.318,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot, ne obstaja. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, odločbi sodišč druge in prve stopnje „razveljavi ter samo odloči o zadevi s tem, da se pritožbama ugodi in se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter ugodi zahtevku tožene stranke po pobotnem ugovoru, oz. podrejeno po razveljavitvi izpodbijane sodbe, zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje“.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

5. Vrednost izpodbijanega predmeta v konkretnem primeru znaša 140.071,09 EUR. K temu znesku ni mogoče prišteti vrednostni pobotnega ugovora, ki ga je uveljavljala tožena stranka. Pobotni ugovor glede vprašanja dovoljenosti revizije deli procesno usodo tožbenega zahtevka.(1) Ker izpodbijani del ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

6. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Tožeči stranki je dolžna povrniti 2.084,00 EUR stroškov odgovora na revizijo z 22 % DDV v višini 458,48 EUR in materialnih stroškov v višini 20,00 EUR, skupaj torej 2.562,48 EUR. V konkretni zadevi se za obračunavanje in plačilo sodnih taks uporablja Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (glej njegov 39. člen), ki predvideva plačilo sodne takse le za revizijo, ne pa tudi za odgovor nanjo. Tožeči stranki sodne takse tako ni bilo treba plačati.

---.---

Op. št. (1):

Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 114/2009 z dne 12. 7. 2012.