Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 126/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:II.DOR.126.2014 AI generated

Supreme Court rejects consumer loan appeal as no significant legal issue requires Supreme Court review.

Case Number VSRS sklep II DoR 126/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for leave to appeal the second-instance judgment. The lower courts upheld the plaintiff's claim for the remaining loan balance and interest based on the Consumer Credit Act, noting the defendant failed to provide evidence contradicting the bank's calculations. The Supreme Court determined that the specific legal questions raised did not meet the threshold for a significant legal issue requiring Supreme Court intervention.

Legislator headnote

AI generated

Article 367.a(1) and Article 367.c(2) of the Civil Procedure Act; Leave to appeal is granted only if the decision can be expected to resolve a significant legal issue important for legal certainty, uniform application of law, or legal development, which was not found in this case.

Keywords

AI generated
consumer credit contract early repayment clause consumer protection law leave to appeal Supreme Court jurisdiction burden of proof interest calculation

Cited Legislation

AI generated
Article 367.a(1) of the Civil Procedure Act
Article 367.c(2) of the Civil Procedure Act
Article 12 of the Consumer Credit Act
Article 13 of the Consumer Credit Act
Article 7 of the Credit Contract
Article 108 in conjunction with Articles 3 and 5 of Section 111 of the Obligations Code
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi ostane v celoti v veljavi v delu, v katerem je dolžniku, sedaj tožencu naloženo, da mora poravnati upniku, sedaj tožnici, znesek 20.577,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 2011 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 236,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 11. 2011 dalje do plačila. Obrazloži, da je bilo v 7. členu kreditne pogodbe dogovorjeno, da v primeru, da kreditojemalec tudi po opominu ne izpolni drugih obveznosti po tej pogodbi (s čimer je zajet tudi primer zamude s plačilom dveh zaporednih obrokov), ima banka ob pravici odstopiti od pogodbe tudi pravico zahtevati vračilo vsega dolga, skupaj z obrestmi in stroški. Z namenom varstva potrošnikov vsebuje posebna pravila Zakon o potrošniških kreditih (Ur. l. RS, št. 77/04, 111/07, v nadaljevanju ZPotK), ki je v odnosu do Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) oziroma Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) specialnejši predpis, poleg tega so njegove določbe kogentne. Toženec ni poravnal treh zaporednih obrokov, tožnica pa ga je vsaj dvakrat opomnila, pri čemer mu je z drugim opominom tudi določila dodatni petnajstdnevni rok, ter po poteku tega roka še dodatno izjavila, da je kreditna pogodba razdrta, s čimer so bile izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 13. člena ZPotK. V primeru zahteve za predčasno odplačilo kredita zaradi razdrtja pogodbe lahko kreditojemalec od vrednosti kredita, diskontirane na dan razdrtja pogodbe, odšteje pogodbene obresti in stroške, valorizirane na dan razdrtja pogodbe, za bodoče obdobje, ki pa so bili že zajeti v opravljenih plačilih (drugi odstavek 12. člena ZPotK), vendar iz kreditne pogodbe in kartice prometa ne izhaja, da bi šlo za tak primer. 7. člen kreditne pogodbe je usklajen z 12. in 13. členom ZPotK, zato je tožnica upravičena do že pred razdrtjem pogodbe zapadlih, a neplačanih obveznosti iz naslova glavnice, pogodbenih in zamudnih obresti ter stroškov opominov, kot izhaja iz kartice prometa, v skupni višini 20.577,69 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navedlo je, da v celoti sledi obrazložitvi sodišča prve stopnje, dodatno pa je še obrazložilo, da toženec, razen lastnih navedb, koliko znaša njegov dolg, ni predložil nobenih dokazov. Če je menil, da je tožničin izračun dolga, kot izhaja iz predloženih dokazov (A5-A9 in ostalih listin), napačen, bi moral v skladu s pravili o dokaznem bremenu o tem predlagati dokaz z izvedencem finančne stroke, česar pa ni storil.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: (1) ali sta nižji sodišči s sklicevanjem na 12. in 13. člen ZPotK prekršili dispozitivno naravo zakonskih določb; (2) ali sta nižji sodišči s sklicevanjem na 12. in 13. člen ZPotK prekršili vsebino pogodbenega dogovora pravdnih strank, opredeljenega v 7. členu kreditne pogodbe; (3) ali je potrebno besedno zvezo „zahtevati vračilo vsega dolga, skupaj s stroški in obrestmi“ iz 7. člena kreditne pogodbe razlagati po drugem odstavku 12. člena ZPotK ali po 108. členu v zvezi s tretjim in petim odstavkom 111. člena OZ; (4) ali je prekršena določba drugega odstavka 12. člena ZPotK, če se jo razlaga na način, da kreditojemalcu v primeru predčasnega vračila kredita ne daje pravice do diskontirane vrednosti kredita; (5) ali je v smislu določbe drugega odstavka 12. člena ZPotK pojem diskontirane vrednosti kredita in uporaba tega ekonomskega standarda samostojna kategorija, ki ni odvisna od pravice do odštetja pojma sedanje vrednosti (valorizirane) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bile pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ali na pojem diskontirane vrednosti kredita kot samostojni pravni in ekonomski pojem vpliva odštetje obresti po drugem odstavku 12. člena ZPotK. Navaja, da glede navedenih

vprašanj ni sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Meni, da se 7. člen kreditne

pogodbe ne navezuje na 12. in 13. člen ZPotK in da bodo odgovori na postavljena vprašanja vplivali na utemeljenost višine vtoževane terjatve.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).