Supreme Court dismisses appeal for failure to state value of subject matter for subsidiary claim timely.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni pravočasno navedla vrednosti spornega predmeta za podrejeni (in revizijsko edino stvarni) zahtevek, zato revizija in posledično dopustitev revizije nista dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnici sta bili v zapuščinskem postopku po pokojnem A. A. napoteni na pravdo in sta vložili tožbo zaradi neveljavnosti oporoke in ugotovitve obsega zapuščine kot primarnih zahtevkov ter navedli vrednost spornega predmeta 41.729,26 EUR. Naknadno sta dopolnili tožbo s podrejenimi zahtevki, za katere vrednosti spornega predmeta nista navedli. Sodišče prve stopnje je vse zahtevke zavrnilo, tako primarne (tč. I, tč. III, tč. VI in tč. VIII), kot tudi podrejene (tč. II, tč. IV, tč. V in tč. VII).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo razveljavilo v točkah III, IV, V, VI, VII in IX ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu, to je v točkah I, II in VIII pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. V točki II je postal pravnomočno zavrnjen podrejeni zahtevek, da se zmanjšajo oporočna razpolaganja, s katerimi je zapustnik zapustil z oporoko toženki nepremičnine v k.o. ... leva parc. št. 39/1 in 13/1 k. o. ... ter premičnine do višine vrednosti in v korist nujnih deležev tožnic, to je do vrednosti 1/6 zapuščine za vsako.

4. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije v zvezi z odločitvijo o podrejenem zahtevku pod točko II in v zvezi s tem zahtevkom prvič navedla vrednost spornega predmeta 10.000,00 EUR, medtem ko je bila prej navedena samo enotna vrednost spornega predmeta za vse primarne zahtevke v znesku 41.729,26 EUR. V predlogu tožeča stranka utemeljuje dovoljenost predloga za dopustitev revizije, zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava zaradi zmotne presoje o nesklepčnosti tožbe in trdi, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za odsotnost relevantne sodne prakse tega sodišča. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali mora dedič, ki zaradi prikrajšanja nujnega deleža v primeru oporočnega razpolaganja zapustnika zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj, v tožbenem zahtevku poleg zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj postaviti tudi zahtevek za vrnitev premoženja, naklonjenega z oporoko, v zapuščino.

5. Predlog ni dovoljen.

6. V revizijskem postopku je sporna samo odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku pod točko II o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, za katerega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta v postopku pred sodiščem prve stopnje pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) ni navedla. Poznejša ocenitev vrednosti spornega predmeta ni dovoljena, zato v samem predlogu za dopustitev revizije navedena vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni upoštevna. Izostanek pravilne (pravočasne) navedbe vrednosti spornega predmeta za izpodbijani del pravnomočne sodbe pomeni po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča, da revizija (in s tem dopustitev revizije) ni dovoljena, saj tako Vrhovno sodišče nima podlage za odločanje po pravilih iz 367. člena ZPP. Pri tem je nerelevantno, da je primarne in podrejene zahtevke skupaj obravnavalo isto stvarno pristojno sodišče v iste vrste postopku, zaradi česar naj bi se štelo, da je vrednost spornega zahtevka nad 2.000,00 EUR, kajti dovoljenost revizije (oziroma dovoljenost predloga za dopustitev revizije) dokončno preizkuša Vrhovno sodišče, ne glede na ravnanje prvostopenjskega sodišča in zato zatrjevana domneva ni relevantna.

7. Na podlagi vsega navedenega Vrhovno sodišče zaključuje, da v obravnavanem primeru predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zaradi česar ga je bilo treba zavreči (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 367. člena ZPP).