Supreme Court dismisses review request as statutory conditions for admissibility under ZPP are not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani proti tožencu vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (račun 1/04 z dne 26. 1. 2004), na podlagi katerega je bila izvršba dovoljena. Toženec je ugovarjal proti izdanemu sklepu o izvršbi, zato je bil sklep, v delu, v katerem je bila dovoljena predlagana izvršba, razveljavljen in je bilo odločeno, da bo o zadevi in stroških razsojeno v pravdnem postopku. Tožnik je zatrjeval, da je za toženca opravil odvetniške storitve, ki jih ta ni plačal, slednji pa je to zanikal.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 186354/2011 z dne 12. 12. 2011 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka) ter tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov (II. točka izreka). Zaključilo je, da tožnik ni predložil ustrezne verodostojne listine (seznam storitev ni verodostojna listina) in da tudi ni dokazal zatrjevanega pravnega razmerja - izvršitve določenih odvetniških storitev in z njo povezanih plačil.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi zoper sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pritožbi zoper sklep o stroških pa ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Navedlo je, da prvi del razlogov sodišča prve stopnje (in sicer, da ni bila predložena ustrezna verodostojna listina) sicer ni pravilen, vendar pa je sodišče prve stopnje zaključilo tudi, da tožnik ni dokazal obstoja zatrjevanega pravnega razmerja, listine, ki jih je priložil, pa so v nasprotju z njegovimi navedbami. Tega pa tožnik ni pritožbeno izpodbijal.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo in uveljavlja, da gre za pomembno pravno vprašanje glede opredelitve določb 212. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in posredno s tem tudi 350. člena ZPP glede trditvene podlage. Glede tega vprašanja odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma je ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Navaja, da je iz navedbe prve pripravljalne vloge razvidno, da je tožnik navedel, da je zastopal toženca glede uveljavitve zahtevka nasproti avstrijske družbe E. GmbH v višini 71.582,76 EUR v insolventnem postopku in v postopku aktivnega uveljavljanja tega zahtevka ter da je tožnik dne 26. 1. 2004 napravil obračun stroškov zastopanja v teh dveh postopkih. Za te trditve pa je tožnik predložil celotno korespondenco, ki jo je vodil s tožnikom od 22. 6. 2000 do 9. 7. 2003 in od 1. 9. 2004 do 18. 10. 2010, tožnikov dopis tožencu skupaj s seznamom storitev z dne 26. 1. 2004, slovenski prevod tega seznama storitev in zaznamek z dne 1. 9. 2004. Nižji sodišči bi morali uporabiti avstrijsko pravo, saj materialno pravo določa predpostavke za nastanek določene pravice in določa, katera dejstva mora stranka zatrjevati, da bo njena tožba sklepčna. Priglaša tudi stroške postopka.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (376.c člen ZPP).