Appeal dismissed; court allowed unauthorized party's participation due to established legal interest in disputed land ownership.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Čeprav prva predlagateljica v skladu s 17. členom ZSKZ za začetek predmetnega postopka ni bila pooblaščena, je sodišče njeno udeležbo v postopku pravilno dopustilo na podlagi prvega odstavka 19. člena ZNP, po kateri ima pravico do udeležbe v postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V postopku je bilo namreč sporno lastništvo zemljišč, ki so bila navedena v predlagani zakupni pogodbi, pri čemer je prva predlagateljica zatrjevala, da je postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, nasprotna udeleženka pa je temu nasprotovala in zatrjevala, da je na podlagi ZZad sama postala lastnica teh zemljišč. Pravni interes prve predlagateljice za udeležbo v predmetnem postopku je bil tako tudi po stališču pritožbenega sodišča nedvomno izkazan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo še vsebino dodatka k zakupni pogodbi, sklenjeni med drugim predlagateljem in nasprotno udeleženko. Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje nasprotna udeleženka. Vztraja na stališču, da aktivna legitimacija ni razjasnjena. Na strani predlagajoče stranke namreč še vedno nastopata dve stranki, pri čemer je stranka dodatka k zakupni pogodbi le drugi predlagatelj. Sodišču očita, da ni pojasnilo, kakšen status ima Republika Slovenija kot predlagateljica. Le ta tako v izreku sklepa nepojasnjeno preneha obstajati. Poudarja, da mora sodišče po uradni dolžnosti skrbeti tako za vprašanje sposobnosti biti stranka kot vprašanje aktivne legitimacije. Vztraja tudi pri svojem ugovoru zastaranja vseh zahtevkov pred 24. 7. 2007. Ugovarja tudi obsegu predmeta zakupa, saj določenih zemljišč zaradi zaraščenosti, poplavljenosti oziroma gradbenih del ni moč več uporabljati.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljema, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo že štirikrat. Ob tem se je v sklepu N 6/2012 z 8. 11. 2012, ki je bil v tem delu pravnomočno potrjen, že izčrpno opredelilo do vprašanja aktivne legitimacije (obrazložitev na str. 12, list. št. 288). V izpodbijanem sklepu se je tako utemeljeno sklicevalo na razloge, podane v pravnomočno potrjenem sklepu. Pritožnica sicer pravilno opozarja, da prva predlagajoča stranka nastopa zgolj v uvodu izpodbijane odločbe, v zakupni pogodbi oziroma v njenem dodatku pa kot stranki nastopata zgolj drugi predlagatelj in nasprotna udeleženka. Ob tem pritožnica spregleda, da je drugi predlagatelj pridružil prvi predlagateljici šele z vlogo z dne 15. 2. 2000, pri čemer je odobril vsa njena predhodna ravnanja v postopku (pripravljalna vloga na list. št. 12). Čeprav prva predlagateljica v skladu s 17. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju ZSKZ) za začetek predmetnega postopka ni bila pooblaščena, je sodišče njeno udeležbo v postopku pravilno dopustilo na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), po kateri ima pravico do udeležbe v postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V postopku je bilo namreč sporno lastništvo zemljišč, ki so bila navedena v predlagani zakupni pogodbi, pri čemer je prva predlagateljica zatrjevala, da je postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, nasprotna udeleženka pa je temu nasprotovala in zatrjevala, da je na podlagi Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad) sama postala lastnica teh zemljišč. Pravni interes prve predlagateljice za udeležbo v predmetnem postopku je bil tako tudi po stališču pritožbenega sodišča nedvomno izkazan.

6. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do ugovora zastaranja. V skladu z napotilom Višjega sodišča v Ljubljani iz sklepa I Cp 566/2013, sprejetega 30. 5. 2013, je tako pravilno štelo, da se je v postopek v predmetni zadevi začel s predlogom prve predlagateljice, tj. 16. 9. 1999, zato so zastarali vsi zneski zakupnine, ki so v plačilo zapadli pred 16. 9. 1996 (349. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Nasprotna udeleženka s pavšalnimi pritožbenimi očitki, da so v celoti zastarali vsi zahtevki pred 24. 7. 2007, zato ne more uspeti.

7. Sodišče prve stopnje se je večkrat opredelilo tudi do vprašanja predmeta zakupne pogodbe. O neutemeljenosti tovrstnih pritožbenih očitkov se je izreklo tudi pritožbeno sodišče v sklepu I Cp 566/2013 s 30. 5. 2013, kjer je navedlo, da dejansko stanje zemljišč (z izjemo tistih, kjer se nahaja odlagališče odpadkov) ni pravno relevantno (v izogib ponavljanju s pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge, navedene na str. 4, list. št. 315). Nasprotna udeleženka v postopku namreč ni zatrjevala, da zemljišč ne uporablja. Zatrjuje zgolj drugačno stanje (npr. poraščenost), pri čemer ne izkaže, da je dejansko stanje tako spremenjeno, da zakupa zemljišča več ne omogoča. Ker nasprotna udeleženka za ta zemljišča ni predložila drugačnih uradnih katastrskih podatkov, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je upoštevalo sezname, priložene vlogi nasprotne udeleženke drugi predlagajoči stranki št. 197/38 z 31. 3. 1994, iz katerih izhaja, da gre za kmetijska zemljišča.

8. Po povedanem pritožbeni očitki niso utemeljeni, kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je pritožbo zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).