Supreme Court dismisses appeal in labor dispute where appeal value is under 40,000 EUR threshold. Appeal rejected due to non-compliance with new ZPP rules. Court applies new procedural law to final first-instance judgment. Appeal value below statutory limit prevents automatic review. Court notes lack of court approval for appeal under new rules. Decision based on Article 367 of ZPP and Article 374 of ZPP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a final labor court judgment regarding unpaid annual leave allowance. The applicant argued for a difference between statutory and collective agreement payments totaling over 4,000 EUR, but the appeal was rejected because the disputed amount did not exceed the 40,000 EUR threshold for automatic review under the new ZPP. The court applied the new procedural law to the final first-instance judgment, ruling that without a specific court order for review, the appeal was inadmissible under Article 374 of the ZPP.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367 of the ZPP; Article 374 of the ZPP: In labor disputes, an appeal is automatically admissible only if the disputed value exceeds 40,000 EUR; otherwise, the court must explicitly permit the appeal, and failure to do so renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Ker je bila sodba na sodišču prve stopnje izdana po uveljavitvi ZPP-D, veljajo za dovoljenost revizije nove določbe ZPP, na podlagi katerih je tudi v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1), v drugih primerih pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo razlike med izplačanim regresom za redni letni dopust za leta od 2003 do 2007 in tistim, ki naj bi tožniku pripadal po podjetniški kolektivni pogodbi. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
3. Revizija ni dovoljena.
4. Tožba je bila vložena 26. 6. 2008, sodba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 8. 5. 2013, torej že po uveljavitvi novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, člen 133). Na podlagi 130. člena ZPP-D se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo te novele, nadaljuje po določbah tega zakona, če do njegove uveljavitve še ni bila izdana odločba na sodišču prve stopnje.
5. Ker je bila sodba na sodišču prve stopnje izdana po uveljavitvi ZPP-D, veljajo za dovoljenost revizije nove določbe ZPP, na podlagi katerih je tudi v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1), v drugih primerih pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče.
6. V obravnavani zadevi gre za premoženjski individualni delovni spor po 1. točki 31. člena ZDSS-1. Iz pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da vrednost izpodbijanega dela ne presega 40.000,00 EUR (tožnik zahteva skupaj znesek 4.311,62 EUR). Tožnik reviziji ni predložil sklepa o dopustitvi revizije v smislu drugega odstavka 373. člena ZPP, tako da ni dokazal, da bi bila revizija dopuščena. Zato bi moralo revizijo zavreči že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 374. člena ZPP), saj je očitno, da vložena revizija ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, je vloženo revizijo iz gornjih razlogov kot nedovoljeno zavrglo revizijsko sodišče (377. člen ZPP).