Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep VIII R 12/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.R.12.2014 AI generated

Supreme Court rules ordinary court has jurisdiction over worker's compensation claim against insurer when employer is not sued.

Case Number VSRS sklep VIII R 12/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the Labor and Social Court's objection, ruling that the Ordinary Court in Ljubljania has jurisdiction over the dispute. The plaintiff sued only the insurance company for work accident damages, while the actual employer (a labor dispatch agency) was not included as a defendant. The court held that Labor Courts only have jurisdiction if the plaintiff sues the dispatch agency or if the insurance company is the employer's insurer, neither of which occurred here.

Legislator headnote

AI generated

5. člen ZDSS-1; 24., 25. člen ZPP: Labor courts lack jurisdiction over work accident claims against an insurer when the actual employer is not a party to the proceedings.

Keywords

AI generated
jurisdiction ordinary court labor dispatch agency work accident compensation insurance company liability ZDSS-1 provisions

Cited Legislation

AI generated
5. člen ZDSS-1
24. člen ZPP
25. člen ZPP
114. člen Zakona o sodiščih

Cited Case Law

AI generated
V P 1545/2011 z dne 7. 6. 2011
Okrajno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je po pravnomočnosti sklepa (V P 1545/2011 z dne 7. 6. 2011) zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v sporu med tožečo stranko in prvo toženko (zavarovalnico A.) je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Med tožnikom in prvo toženko (zavarovalnico) ne gre za delovni spor oziroma spor, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče. To bi se zgodilo le v primeru, če bi bila prva toženka zavarovalnica tožnikovega delodajalca (drugega toženca - kar ni primer) ali če bi tožnik vložil tožbo tudi proti uporabniku, h kateremu je bil napoten na delo na podlagi dogovora - torej proti P. d.d., (česar pa ni storil).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo za plačilo odškodnine za nesrečo pri delu v višini 6.100 EUR. Izhaja iz objektivne in krivdne odškodninske odgovornosti svojega delodajalca (drugega toženca, ki opravlja dejavnost posredovanje in zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku) in zavarovalnice (prve toženke), pri kateri je imela P. d.d., (kjer je dejansko opravljal delo in je dne 5. 6. 2008 prišlo do nesreče) zavarovano odgovornost.

2. Okrajno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je po pravnomočnosti sklepa (V P 1545/2011 z dne 7. 6. 2011) zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. V razlogih sklepa je navedlo, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa tudi o sporih o pravicah in obveznostih iz razmerji med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom (prvi odstavek 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004). To naj bi po določbi drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 vključevalo tudi odškodninske spore, za katere je podana pristojnost delovnega sodišča, če je kot sospornik tožena zavarovalnica.

3. Delovno sodišče (tudi na ugovor prve toženke) pristojnosti v sporu med tožnikom in prvo toženko ni sprejelo in je na podlagi 24. ter 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) predlagalo Vrhovnemu sodišču, da odloči o pristojnosti. Navaja, da bi bilo v primeru, če bi tožnik vložil tožbo proti P. d.d, mogoče govoriti o delovnem sporu po določbi c točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Le v takšnem primeru bi bila prva toženka (zavarovalnica A.; drugi toženec ni zavarovanec te zavarovalnice) lahko tudi pritegnjena v ta delovni spor kot sospornik. Ker temu ni tako, ni stvarne pristojnosti delovnega sodišča za spor med tožnikom in prvo toženko.

4. Za odločanje v sporu med tožnikom in prvo toženko je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. Po določbi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Po c. točki iste zakonske določbe je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1 je sodišče iz prejšnjega odstavka pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica.

6. Tožnik in drugi toženec sta v razmerju delavec in delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Drugi toženec nima zavarovane odgovornosti pri prvi toženki, temveč ima ta sklenjeno takšno pogodbo s P. d.d., kamor je bil tožnik napoten na delo na podlagi pogodbe med drugim tožencem in P. d.d. in kjer je dejansko prišlo do nesreče pri delu. Tožnik ni vložil tožbe proti P. d.d.

7. Upoštevajoč to kompetenčno dejansko stanje in navedene pravne podlage za pristojnost delovnega sodišča, med tožnikom in prvo toženko ne gre za delovni spor oziroma spor, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče. To bi se zgodilo le v primeru, če bi bila prva toženka zavarovalnica tožnikovega delodajalca (drugega toženca - kar ni primer) ali če bi tožnik vložil tožbo tudi proti uporabniku, h kateremu je bil napoten na delo na podlagi dogovora - torej proti P. d.d., (česar pa ni storil).

8. Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta ter sedeža prve toženke je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena, 30. in 48. člena ZPP ter 114. člena Zakona o sodiščih (ZS, Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) odločilo, da je za odločanje v sporu med navedenima strankama stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.