Appeal dismissed; failure to raise employment effort objection in original objection renders new argument inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the creditor's appeal and upheld the first-instance court's decision to reject the objection against the commencement of the debt relief procedure. The creditor argued that the debtor failed to make sufficient efforts to find employment, yet this specific objection was not raised in the original objection filed with the first-instance court. The court ruled that because this ground was not previously asserted, it constitutes an inadmissible new argument that could only have been filed via a new objection within the statutory trial period.
Legislator headnote
AI generatedZFPPIPP 403. člen 1. točka 2.; ZPP 337. člen 1. odstavek 1.; The failure to raise a specific statutory objection in the initial objection renders subsequent attempts to assert it as a new argument inadmissible, requiring a fresh objection within the trial period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Neizkazano zadostno prizadevanje dolžnika, da bi si našel zaposlitev, je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Takšnega ugovora pritožnik ni uveljavljal v ugovoru, zato so te navedbe neupoštevna pritožbena novota. Takšne nove okoliščine bi pritožnik lahko uveljavljal le z novim ugovorom, ki ga v skladu z 2. točko 404. člena ZFPPIPP lahko vloži do izteka preizkusnega obdobja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 53) je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika Mestna občina Koper zoper sklep z dne 18. 2. 2014 (redna št. 16), s katerim je sodišče začelo postopek odpusta obveznosti zoper stečajnega dolžnika.
2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 1. julija 2014 pritožbo (redna št. 58) vložil upnik Mestna občina Koper. Uveljavljal je vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep z dne 18. 2. 2014 razveljavi, postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku ustavi in stroške tega pritožbenega postopka naloži v plačilo upniku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik je kot edini ugovorni razlog v ugovoru zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti uveljavljal okoliščino, da naj bi dolžnik razpolagal z nepremičnim premoženjem v skupni vrednosti najmanj 164.819,00 EUR, ki naj bi zadostovalo za poravnavo vseh svojih obveznosti iz v stečajnem postopku prijavljenih terjatev, med katere spada tudi prijavljena terjatev pritožnika v višini 9.934,27 EUR Smiselno je tako uveljavljal ugovorni razlog iz 4. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/2007 s spremembami – v nadaljevanju ZFPPIPP).
5. Sodišče prve stopnje je takšen ugovor z izpodbijanim sklepom zavrnilo z utemeljitvijo, da nepremično premoženje, na katerega se sklicuje pritožnik v ugovoru, ne zadostuje za poravnavo vseh obveznosti dolžnika, saj je bilo v stečajnem postopku zoper dolžnika prijavljenih terjatev v skupnem znesku 1.628.040,31 EUR. Prav tako pa je upoštevalo, da je stečajna upraviteljica na delu nepremičnin dolžnika priznala izločitveno pravico ženi stečajnega dolžnika iz naslova skupnega premoženja, kar še dodatno zniža vrednost premoženja stečajnega dolžnika.
6. Pritožnik v pritožbi ponavlja zavzeto stališče v ugovoru, da bi lahko dolžnik v celoti poplačal svoje obveznosti, ki izvirajo iz prijavljenih terjatev v tem stečajnem postopku. Pritožnik v pritožbi izpodbija stališče prvostopenjskega sodišča glede nezadostnosti premoženja stečajnega dolžnika za poravnavo obveznosti dolžnika s sklicevanjem na naravo pogojnih terjatev, za katere še ni jasno ali bodo sploh bremenile stečajnega dolžnika.
7. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da se pritožnik v zvezi z negotovostjo obsega terjatev do dolžnika sklicuje zgolj na tako imenovane pogojne terjatve v višini 981.955,34 EUR, kar pa pomeni, da glede na obseg vseh prijavljenih terjatev zoper stečajnega dolžnika (1.628.040,31 EUR) pritožnik ne osporava obstoja preostalih prijavljenih terjatev upnikov. Od teh je stečajna upraviteljica v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 30. 5. 2014 (redna št. 37) priznala navadne terjatve v višini 2.685,76 EUR in zavarovane terjatve v višini 643.399,21 EUR. Že iz tega razloga se tako izkaže kot neutemeljena pritožbeno sklicevanje, da naj bi dolžnikovo premoženje zadoščalo za poplačilo vseh obveznosti dolžnika.
8. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, v katerem se sklicuje na neizkazano zadostno prizadevanje dolžnika, da bi si našel zaposlitev, s čimer naj ne bi izčrpal vseh možnosti za pridobitev dodatnega dohodka. Takšne pritožbene navedbe je mogoče razumeti kot zatrjevanje ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP, to je kršitev dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. Vendar pritožnik takšnega ugovornega razloga ni utemeljeval v samem ugovoru z dne 29. 5. 2014, zato predstavljajo te pritožbene navedbe neupoštevno pritožbeno novoto v smislu prvega dostavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Takšne nove okoliščine bi pritožnik lahko uveljavljal le z novim ugovorom, ki ga v skladu z 2. točko 404. člena ZFPPIPP lahko vloži do izteka preizkusnega obdobja.
9. Tako se izkaže, da pritožnik ni uspel izpodbiti pravilne odločitve prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti ugovornega razloga iz ugovora z dne 29. 5. 2014. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. čelna ZFPPIPP), je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).