Bankruptcy administrator dismissed for lack of standing to appeal court cost advance ruling.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the administrator's appeal against a first-instance court ruling that partially rejected a request for an advance on bankruptcy proceeding costs. The administrator argued the decision implicitly determined their fee, but the court found the rejection was based on cost duplication within existing fee categories. Consequently, the court held the administrator lacked standing to appeal because they are a procedural organ, not a party, and the ruling did not affect their specific rights or interests.
Legislator headnote
AI generated126. odstavek 1. in 2. ZFPPIPP; 356. odstavek 1. ZFPPIPP; 332. in 343. člen ZPP: In bankruptcy proceedings, an administrator lacks procedural standing to appeal a court decision on an advance of costs unless the law specifically grants such right, as the administrator is a procedural organ rather than a party and the decision does not adjudicate their rights or interests.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka.
Upravitelj se neutemeljeno sklicuje na ustavno pravico do pritožbe, saj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ postopka zaradi insolventnosti, torej organ sodišča, z izpodbijano odločbo pa tudi ni bilo odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih in tudi ni bilo vanje poseženo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 4. 6. 2014 v delu, ki se nanaša na naslednje postavke:
- 7a: tekoča finančno-računovodska opravila v znesku 182,50 EUR oziroma 155,83 EUR mesečno, skupaj 3.877,50 EUR;
- 7e: izdelava začetne stečajne bilance s pojasnili v znesku 180,00 EUR;
- 5. stroški objav v znesku 122,00 EUR (1. točka izreka).
V preostalem delu je predračun stroškov stečajnega postopka določilo tako, kot je navedeno v upraviteljem predlogu določitve predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 4. 6. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen dne 5. 6. 2012 (2. točka izreka).
Upravitelj je zoper 1. alinejo 1. točke izreka sklepa pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da njegovemu predlogu z dne 4. 6. 2014 ugodi.
Pritožba ni dovoljena.
V stečajnem postopku ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 356. člena ZFPPIPP), kar upravitelj v pritožbi tudi sam navaja. Trdi pa, da v primeru, ko je z odločitvijo sodišča o predračunu stroškov stečajnega postopka zavrnjeno plačilo stroškov za opravila, ki jih je v stečajnem postopku potrebno izvesti, hkrati pa ta opravila ne sodijo v obseg poslov, ki so zajeti v nagrado oziroma nadomestilo upravitelja, tak sklep dejansko pomeni, da je s tem sodišče prve stopnje že delno odločalo tudi o nagradi upravitelja (kaj ta obsega). Zato je v tem delu potrebno izpodbijani sklep šteti tudi kot delen sklep o nadomestilih upravitelja. Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 29/2014 z dne 28. 1. 2014.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da situacija v zadevi Cst 29/2014 ni bila povsem identična z obravnavano. Pritožbeno sodišče je v točki 6. obrazložitve sklepa Cst 29/2014 navedlo, da je bil nosilni razlog sklepa sodišča prve stopnje za zavrnitev dela predračuna stroškov stečajnega postopka ta, da naj bi bili ti stroški všteti v nadomestila upravitelja, kar naj bi pomenilo, da je s tem sodišče prve stopnje že delno odločalo tudi o nagradi upravitelja (kaj ta obsega). Zato je višje sodišče štelo v tem delu izpodbijani sklep tudi kot delen sklep o nadomestilih. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predračuna stroškov stečajnega postopka v delu, ki se nanaša na postavko 7a (tekoča finančno računovodska opravila v znesku 182,50 EUR oziroma 155,83 EUR mesečno, skupaj 3.877,50 EUR), ker je ocenilo, da je upravitelj že predvidel stroške za plačilo posamičnih računovodskih opravil v postavkah 7 f (redne 3-mesečne vmesne stečajne bilance), 7 g (izdelava obračuna davka od dohodka pravnih oseb) in 7 h (izdelava zaključnih stečajnih bilanc s pojasnili) predračuna. Nobena od teh postavk se ne nanaša na nagrado upravitelja. Zato ni mogoče slediti pritožniku, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o le-tej že delno odločilo.
Upravitelj se neutemeljeno sklicuje na ustavno pravico do pritožbe, saj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ postopka zaradi insolventnosti, torej organ sodišča, z izpodbijano odločbo pa tudi ni bilo odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih in tudi ni bilo vanje poseženo.
Ker torej upravitelj nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (332. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).