Appeal dismissed; court cannot consider new facts or evidence not presented at first instance.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodišče na vprašanje ničnosti sicer pazi po uradni dolžnosti. To pa ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Presojo morebitne ničnosti mora dopuščati trditvena podlaga strank.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. točki izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 124641/2012 z dne 30. 8. 2012 (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 79,92 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka, brez izrecne opredelitve pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da razveljavi prej citiran sklep o izvršbi in tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo toženčeve pravdne stroške.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s 1. odstavkom 337. člena ZPP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Navedbe, da je razlog, da tožena stranka spornega računa ni zavrnila lahko le to, da jo je tožeča stranka k temu na nek način prisilila, da je bil račun morda izstavljen zato, ker je tožeča stranka na tak način želela priti do poplačila terjatev do družb N. in I. (ki sta s toženo stranko povezani podjetji), da gre za prefakturirano storitev s ciljem poplačila od tožene stranke in ne za plačilo storitev opravljenih toženi stranki, da je bilo poslovno sodelovanje pogojeno z izvajanjem pritiska, najprej nad N., nato pa nad toženo stranko in, da je tožena stranka na takšna poplačila pristala v stiski, je tožena stranka prvič podala v pritožbi. Pri tem ni niti zatrjevala, še manj pa izkazala, da takšnih trditev v postopku na prvi stopnji brez svoje krivde ni mogla podati. Gre torej za nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče pri odločanju ni moglo oziroma ni smelo upoštevati.

6. Enako velja za pritožbene navedbe, da je pogodba o vodenju poslovnih knjig nična, ker je pripeljala do čezmernega prikrajšanja toženca in ker omogoča izstavitev računa brez specifikacije. Kljub temu velja pojasniti, da sodišče na vprašanje ničnosti sicer pazi po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). To pa ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Presojo morebitne ničnosti mora dopuščati trditvena podlaga strank (7. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). V predmetni zadevi prvostopenjsko sodišče ni razpolagalo z dejstvi, ki bi tvorila podlago za izrek ničnostne sankcije (1).

7. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta se pravdni stranki na sestavku dne 31. 5. 2012 dogovorili o obsegu s strani tožnika opravljenih storitev in o njihovi ceni ter, da tožena stranka celotnega računa ni plačala zaradi slabega finančnega stanja. Navedeno predstavlja s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Ker obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena ZPP), za odločanje v njem veljajo posebna pravila, ki racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. V fazi pritožbenega preizkusa to pomeni, da se sme odločba sodišča prve stopnje izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje tako pomeni neizpodbojo izhodišče za pritožbeno odločitev. Navedbe, da tožeča stranka ni izkazala, da je za toženo opravila storitve, ki jih vtožuje, saj kljub pozivu tožene stranke ni podala specifikacije računa, izpodbijajo prej opisano ugotovljeno dejansko stanje. Ker to v obravnavanem primeru to ni dopusten pritožbeni razlog, se višje sodišče do takšnih navedb ni vsebinsko opredeljevalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

8. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni oziroma niso dopustni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

10. Skladno s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločal sodnik posameznik.

(1) Tako tudi VSC v sodbi Cp 725/2009.