Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1671/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.1671.2014 AI generated

Court partially allows tax exemption for plaintiff with no income, reducing fee to 50 EUR and deferring payment.

Case Number VSL sklep II Cp 1671/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially granted the plaintiff's request to exempt or defer court fees, reducing the fee from 3,555.00 EUR to 50.00 EUR and deferring payment until the first-instance judgment. The plaintiff, an invalidly retired man with no current income, argued that paying the full fee would drastically reduce his family's means for survival and medical expenses. The court agreed that the fee would be significantly burdensome but rejected a full exemption, ruling that the fee must be reduced and deferred rather than entirely waived.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1 11. odst. 3; ZPP 365. člen: Sodišče lahko stranki, ki ni prejemka denarne socialne pomoči, odloži plačilo sodne takse ali ji omogoči obročno plačilo, če bi s takojšnjim plačilom občutno zmanjšala sredstva za preživljanje.

Keywords

AI generated
court fees tax exemption financial hardship invalid retirement family support

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„Predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse se delno ugodi tako, da se taksna obveznost v znesku 3.555,00 EUR zniža na 50,00 EUR, pri čemer se plačilo takse odloži do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

[JEDRO]

Ker odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni ne predstavlja dohodka, od katerega je stranka dolžna plačati dohodnino, tožnik pa odškodnine zaradi izgubljenega dohodka, kot izhaja iz tožbe, ne vtožuje, izplačana odškodnino zaradi osebnih poškodb ne šteje med tožnikov dohodek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje zavrnilo je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma podredno za obročno ali odloženo plačilo sodne takse.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi navaja, da je od škodnega dogodka dalje v bolniškem staležu oziroma od 6. 1. 2014 invalidsko upokojen. Je brez vsakršnega dohodka, ker čaka na odločbo o odmeri invalidske pokojnine. Živi skupaj z ženo in dvema sinovoma, ki so vsi brezposelni. Odškodnino v višini 12.797,40 EUR, kar je sodišče obravnavalo kot njegov tožnika, je porabil za zdravljenje. Ker ni sposoben samostojnega življenja, so ga na vsak pregled iz Srbije v Slovenijo spremljali partnerka ali sinova, ki so nočitve v Ljubljani plačevali. Da bi tekom zdravljenja od 18. 2. 2012 hranili potrdila o plačanih prenočiščih in vozovnice, je neživljenjsko pričakovati. Poleg tega si je denar za stroške zdravljenja sposodil tudi pri sorodnikih, ki o tem niso zapisali nobene pogodbe. Ko je prejel nakazilo zavarovalnice, jim je posojeno vrnil. V zadnjih letih je opravljal preglede v Sloveniji vsak mesec, mesečni znesek 500,00 EUR za preživetje družine in za kritje stroškov zdravljenja ne zadošča. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu z določilom tretjega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče stranki, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik, ki je poročen in ima dva otroka, v času vložitve obravnavane prošnje prejemal bolniško nadomestilo v skupni višini 500,00 EUR in je lastnik 1.000,00 EUR vrednega stavbnega zemljišča. Njegova žena in sinova sta brezposelna. Ker je tožniku tožena stranka že plačala 12.797,40 EUR odškodnine zaradi škode, ki jo vtožuje, je ocenilo, da s plačilom sodne takse v višini 3.555,00 EUR ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

6. Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse odloči na podlagi izjave o premoženjskem stanju, ki vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Ker odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni ne predstavlja dohodka, od katerega je stranka dolžna plačati dohodnino (1), tožnik pa odškodnine zaradi izgubljenega dohodka, kot izhaja iz tožbe, ne vtožuje, stališče sodišča prve stopnje, ki je izplačano odškodnino iz zaradi osebnih poškodb štelo med tožnikov dohodek, ni utemeljeno. Pritožba pravilno poudarja, da bi se s plačilom sodne takse v višini 3.555,00 EUR občutno zmanjšala sredstva (500,00 EUR dohodka), s katerimi se preživlja invalidsko upokojeni tožnik in njegova družina, ki drugih dohodkov in premoženja (razen stavbnega zemljišča v vrednosti 1.000,00 EUR) nima. Pritožbeno sodišče je v skladu z določilom drugega in tretjega odstavka 11. člena ZST-1 zato predlogu tožnika, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, za oprostitev plačila sodne takse delno ugodilo (2. točka 365. člen ZPP) tako, da je odmerjeno sodno takso v višini 3.555,00 EUR znižalo na 50,00 EUR, pri čemer je odločilo, da se plačilo takse odloži do izdaje sodbe sodišča prve stopnje. V preostalem (glede popolne oprostitve) je pritožbo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Po določilu 17. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave.