Court partially allows appeal to adjust summer visitation dates for minor child between parents.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišče prve stopnje v tretji alineji II. točke izreka spremeni tako, da se stiki med mladoletno L. ter njeno materjo D. med vsakimi poletnimi počitnicami določijo med 15. julijem in 15. avgustom.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi.

[JEDRO]

Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je po doseženi poravnavi glede spremembe odločitve o vzgoji in varstvu mladoletne hčerke pravdnih strank L., roj. l. 2000, po kateri je ta sedaj pri očetu, razsodilo, da mati zanjo plačuje 100 EUR mesečne preživnine in da imata redne osebne stike, in sicer vsak drugi vikend od petka od 17. ure do nedelje do 19. ure, en dan v tednu po šoli po njunem medsebojnem predhodnem dogovoru, med poletnimi počitnicami od 1. do 15. julija in od 1. do 15. avgusta ter izmenično jesenske, božično-novoletne, zimske in prvomajske počitnice.

2. Proti sodbi se je pritožil (v pritožbenem roku je podal „ugovor“) tožnik. Meni, da ni prav, če se hči sama dogovarja z materjo za stik med tednom po šoli, saj ima tako šolske, kot tudi domače obveznosti in bi to lahko izkoriščala. Poleg tega navaja, da ima med poletnimi počitnicami vedno termin med 1. in 15. julijem. Prosi, da sodišče oboje popravi, hkrati pa naj toženko opozori na plačevanje njenih preživninskih obveznosti, saj bo sicer to moral uveljavljati v ustreznem postopku.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodba je sicer pravilna in zakonita, česar tožnik niti ne izpodbija. Delno nasprotuje le nepreciznosti odločitve rednih tedenskih popoldanskih stikov in datumu izvajanja stikov med poletnimi počitnicami in ima delno prav.

6. Stike med hčerko in materjo je treba glede na očetov predlog v pritožbi, ki ni naletel na materin odgovor, nekoliko korigirati, in sicer tiste, ki so določeni v julijskem delu poletnih počitnic. Oče je namreč razumno pojasnil, zakaj želi, da mati s hčerko nima stikov ravno med 1. in 15. julijem, pač pa v drugi polovici tega poletnega meseca. Ker se torej mati do tega predloga sploh ni opredelila (kaj šele negativno in obrazloženo), vsebinsko oz. „količinsko“ pa stiki med materjo in hčerjo ostajajo določeni na enaki ravni, je pritožbeno sodišče poseglo v odločitev prvostopenjskega sodišča in stike prilagodilo tožnikovemu predlogu. Obseg in način izvrševanja stikov bo tako ostal v otrokovo korist, to pa je tudi edino, kar je glede tega pravno pomembno (predpisano z zakonom; 2. odst. 106.a čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

7. Glede opredelitve popoldanskega stika enkrat na teden oče ne podaja konkretnega predloga, kdaj naj bi ta stik potekal, to je, kateri dan in od katere do katere ure. Praksa v družinskih sporih je glede tega zelo pestra in tudi različna, saj je vsaka (razpadla) družina posebna in edinstvena, odnosi med prizadetimi pa prav tako. Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.

8. Preciziranje enkrat tedenskega popoldanskega stika je sodišče prve stopnje prepustilo mladoletni L. in mami, torej toženki, in sicer po zgledu poravnave, ki sta jo starša dosegla glede vzgoje, varstva ter stikov svojih drugih dveh hčerk, D. (roj. l. 1996) in V. (roj. l. 1997), ki sta obe zaupani očetu. Pritožbeno sodišče meni, da je to ustrezno, ne glede na to, da je tudi v obravnavanem primeru komunikacija med roditeljema izjemno slaba. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je širši okvir stikov ustrezno določen, stabilen in uravnotežen, natančnejši urnik, določen s strani sodišča, pa glede na ugotovljeno situacijo ne bi bil smiseln. Očitki očeta, češ da bi tako neopredeljene tedenske stike L. lahko izkoriščala, so pavšalni in ne narekujejo še večje aktivnosti sodišča pri urejanju odnosov med materjo in hčerko. Ti so očitno žal že močno prizadeti in jih sodniška odločitev o dnevih in urah niti nima moči popraviti. Pritožbeno sodišče tako soglaša s prvostopenjskim, da je v korist mladoletni hčerki pravdnih strank, če se bo enkrat na teden sama dogovorila s svojo materjo o svojih popoldanskih stikih z njo, pri čemer bi bilo prav, da svojo konstruktivno vlogo pri tem igra tudi oče.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje glede stikov delno spremenilo (5. al. 358. čl. ZPP), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. čl. ZPP), saj kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), sicer ni našlo.

10. Glede zatrjevanega neplačevanja preživnine ni pritožniku v odgovor kaj povedati: če zavezanka prostovoljno ne bo izpolnjevala svojih obveznosti, bo to lahko zahteval v postopku prisilne izvršbe, kot to že sam navaja.