Appeal court reverses first instance, ordering inheritance heir to sue co-heir regarding disputed funds in estate.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first instance decision, ordering the appellant to sue the co-heir instead. The appellant argued that funds were gifted during the decedent's life, while the co-heir claimed they were part of the estate. The court held that since the decedent no longer possessed the funds at death, the co-heir's claim that they belong to the estate is less probable and must be proven by the appellant.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju 212. člen; 213. člen: If assets were disposed of by the decedent during their lifetime, the party claiming they remain part of the estate bears the burden of proof, and the court may order the claimant to initiate separate proceedings if their claim is less probable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se II. tč. sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dediča A. Z. napoti na pravdo zoper sodediča D. Z. zaradi ugotovitve, da v zapuščino spada tudi znesek (protivrednost) 13.820.000,00 SIT.
II. Dedič A. Z. sam krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.
[JEDRO]
Zapuščina je premoženje (celota premoženjskih pravic in obveznosti), ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Sporna denarna sredstva so bila z zapustničinega računa odsvojena še za časa njenega življenja in tudi ni sporno, da je bil pritožnik s strani zapustnice pooblaščen za dvigovanje denarja z njenega računa. Če torej v trenutku smrti zapustnica tega premoženja ni več imela, mora tisti, ki trdi, da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica (do tega premoženja kot zapuščine) manj verjetna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in napotilo dediča D. Z. na pravdo zoper sodediča A. Z. zaradi ugotovitve, da znesek 13.820.000,00 SIT predstavlja darilo zapustnice njegovemu sinu in da ne spada v zapuščino.
2. Proti sklepu se dedič D. Z. pritožuje. Potrjuje, da je 21. 8. 2006 opravil nakazilo z zapustničinega računa, vendar ob njeni prisotnosti in kot darilo njenemu vnuku. Manj verjetna je torej pravica A. Z., ki to zgolj zanika, zato je treba na pravdo napotiti njega. Sodišče bi ga moralo pred odločitvijo o napotitvi na pravdo vsaj zaslišati.
3. Dedič A. Z. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Opredeljuje svoje pritožbene stroške.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po 1. tč. 1. odst. 212. čl. Zakona o dedovanju (ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva ali pravo, in sicer [tudi] če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka, ki sicer niti ni izpodbijana, je torej pravilna.
6. Sodišče prve stopnje pa ni pravilno uporabilo določbe 213. čl. ZD, ko je pravico dediča, ki trdi, da denar, ki ga je za časa življenja zapustnica podarila (nakazala) njemu oz. njenemu vnuku in zato ni zapuščina, štelo za manj verjetno, in ga napotilo na pravdo. Na pravdo zaradi ugotovitve, da v zapuščino sodi tudi to premoženje, je treba namreč napotiti dediča, ki to zatrjuje.
7. Zapuščina je premoženje (celota premoženjskih pravic in obveznosti), ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Sporna denarna sredstva so bila z zapustničinega računa odsvojena nesporno še za časa njenega življenja in tudi ni sporno, da je bil pritožnik pooblaščen (s strani zapustnice) za dvigovanje denarja z njenega računa. Če torej v trenutku smrti zapustnica tega premoženja ni več imela, mora tisti, ki trdi, da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati, to pa je dedič A. Z. in je njegova pravica (do tega premoženja kot zapuščine) manj verjetna.
8. Pritožbi je bilo treba ob pravilni uporabi ZD ugoditi in v II. točki izpodbijani sklep ustrezno spremeniti (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 174. čl. ZD, po kateri vsaka stranka sama krije svoje stroške, nastale v zvezi oz. zaradi postopka.