Court partially allows appeal reducing co-ownership payment by deducting legalization costs from property value.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially granted the appeal, reducing the co-owner's payment obligation by deducting the cost of legalizing the non-compliant building from the property's assessed value. The appellant argued that the first-instance court failed to account for the expert's finding of partial non-compliance, while the respondent insisted on the original amount including potential future penalties. The court ruled that only certain, quantifiable costs for obtaining a building permit could reduce the property's value, rejecting the inclusion of uncertain administrative penalties as a basis for lowering the compensation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku – ZPP; Zakon o nepravdnem postopku – ZNP: When valuing property for co-ownership division, only specific, quantifiable costs directly related to rectifying partial non-compliance (such as project design and permit acquisition) may reduce the property's value; uncertain future penalties or degradation costs cannot serve as a basis for lowering the valuation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (3. točka izreka) tako spremeni, da je predlagateljica dolžna plačati nasprotni udeleženki 51.520,70 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila.
II. V ostalem pa se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ob upoštevanju mnenja izvedenca se vrednost gospodarskega objekta zaradi delno neskladne in delno nelegalne gradnje zniža za toliko, kolikor znašajo po cenitvi izvedenca stroški projektiranja in stroški, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo.
Negotov strošek na račun morebitne kazni za uzurpacijo in degradacijo prostora, katere višino določi upravni organ upravne enote v postopku legalizacije, ne more biti podlaga za nižjo oceno vrednosti gospodarskega poslopja. Upoštevati je namreč potrebno, da mora biti izplačilo deležev prikrajšanih solastnikov čim bolj realna protivrednost deleža na stvari oziroma premoženju.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se solastno premoženje predlagateljice in nasprotne udeleženke, ki obsega nepremičnine parc. št. 2406/1, 2406/2 in 788 k.o. X, katerega solastnici sta vsaka do ene polovice, razdeli tako, da predlagateljica pridobi v last in posest nepremičnine parc. št. 2406/2 in 788, nasprotna udeleženka pa parc. št. 2406/1, vse k.o. X. Predlagateljici je naložilo, da je dolžna plačati nasprotni udeleženki na račun njenega solastniškega deleža še znesek 62.988,38 EUR, v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila. Odredilo je tudi zavarovanje denarne terjatve z vpisom zakonite zastavne pravice na nepremičninah v korist nasprotne udeleženke. O stroških postopka je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici povrniti 1.376,82 EUR s pripadajočimi obrestmi. Predlog je zavrglo v delu, ki se nanaša na parc. št. 2407 k.o. X.
2. Predlagateljica se pritožuje zoper sklep le v odločitvi o višini zneska, ki ga je dolžna plačati nasprotni udeleženki na račun njenega solastniškega deleža (3. točka izreka sklepa). Navaja, da bi moralo sodišče pri izračunu zneska, ki ga je dolžna izplačati nasprotni udeleženki, upoštevati zmanjšanje vrednosti gospodarskega poslopja zaradi potrebe po legalizaciji. Sodišče je pri razsoji vzelo napačen podatek v izvedenskem mnenju. Izvedenec je res vse nepremičnine najprej ocenil na znesek 184.621,79 EUR, vendar je na isti strani obrazložil svoje stališče glede nedovoljene in neskladne gradnje gospodarskega poslopja. Ocenil je, da bi stroški legalizacije, in to samo stroški projektov, znašali 11.467,68 EUR in nato izračunal novo vrednost vseh nepremičnin na znesek 173.154,11 EUR. V tem delu sodišče ni upoštevalo mnenja izvedenca, čeprav se sklicuje, da ga je upoštevalo v celoti. Samo z upoštevanjem nelegalnosti gradnje, bi morala predlagateljica plačati nasprotni udeleženki 51.520,70 EUR. Ob upoštevanju opomb izvedenca, da se stroški ugotovljene kazni za uzurpacijo in degradacijo prostora gibljejo na nivoju stroškov za projekt, to pomeni, da bi moralo sodišče upoštevati znižanje vrednosti gospodarskega poslopja za dvakratni znesek, kar znese 22.935,36 EUR. Odločitev o plačilu zneska v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa je neizvedljiv. Predlagateljica ocenjuje, da bi bil ustrezen rok za plačilo dvanajst mesecev od pravnomočnosti sklepa.
3. Nasprotna udeleženka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem zavrača vse pritožbene trditve kot neresnične in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pri sporni ugotovitvi vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet delitve solastnine med pravdnima strankama, konkretno pri vrednosti gospodarskega poslopja, sicer sledilo mnenju izvedenca, po katerem znaša vrednost samo gospodarskega poslopja 94.757,45 EUR, celotna ocenjena vrednost vseh nepremičnin (poleg gospodarskega poslopja še dve stanovanjski stavbi na naslovu ... ter vrednost stavbnega zemljišča), pa skupaj 184.621,79 EUR. Vendar ima pritožba prav, da je izvedenec v izvedenskem mnenju ugotovil delno nedovoljeno in neskladno gradnjo gospodarskega poslopja in stroške povezane s tem ter v nadaljevanju ocenil višino stroškov legalizacije na znesek 11.467,68 EUR, ob upoštevanju tega stroška pa tudi zmanjšal ocenjeno vrednost vseh nepremičnin na znesek 173.154,11 EUR. Stranki v zvezi s tem nista podali vsebinskih pripomb na izvedensko mnenje. To pomeni, da se ob upoštevanju mnenja izvedenca vrednost gospodarskega objekta zaradi delno neskladne in delno nelegalne gradnje zniža za 11.467,68 EUR, kolikor znašajo po cenitvi izvedenca stroški projektiranja in stroški, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo. Predlagateljica je zato dolžna doplačati nasprotni udeleženki za navedene stroške nižji znesek, torej 51.520,70 EUR. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo izvedensko mnenje, odločitev o višini plačila pa se opira samo na ta dokaz, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in sklep spremenilo na podlagi druge alinee 358. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP.
6. V ostalem pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pritožnica namreč zahteva še nižji znesek doplačila solastninskega deleža nasprotne udeleženke tudi na račun morebitne kazni za uzurpacijo in degradacijo prostora, katere višino določi upravni organ upravne enote v postopku legalizacije. Takšen negotov strošek, ki ga je tudi po višini izvedenec le okvirno ocenil, pa ne more biti podlaga za nižjo oceno vrednosti gospodarskega poslopja. Upoštevati je namreč potrebno, da mora biti izplačilo deležev prikrajšanih solastnikov čim bolj realna protivrednost deleža na stvari oziroma premoženju. Prav tako ni nobene podlage za določitev daljšega roka plačila, kot ga predlaga pritožnica. Odločitev prvostopenjskega sodišča je v tem delu pravilna in v skladu z določbo šestega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika, po katerem mora solastnik v primeru doplačila drugim solastnikom izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe.
7. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.