Appeal dismissed; changed circumstances under ZZZDR must be material and significant to alter alimony.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi

[JEDRO]

Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi upoštevanje vsake spremembe in ne zgolj bistvene pomenilo kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Razmere, od katerih je odvisna določitev preživnine, se namreč stalno spreminjajo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek na znižanje preživnine.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je po izračunu sodišča prišlo do 18 % znižanja tožnikove plače, kar je 120,00 EUR mesečno. Sodišče je naredilo tudi napačen izračun o tem, da tožniku delodajalec plačuje previsoko dohodnino in bi morala biti njegova plača višja. Tak izračun ni le napačen, ampak je tudi v nasprotju s tožnikovo plačilno listo, ki je uradna listina. Če je sodišče menilo, da obstaja dvom o pravilnem obračunu plače, bi moralo angažirati izvedenca finančno računovodske stroke. Ne glede na to pa je izračun sodišča napačen. V nadaljevanju pritožba navaja, kako bi moralo sodišče napraviti izračun, da bi bila akontacija dohodnine pravilno odvedena.

Sodišče je tudi ugotovilo, da prejema zakonita zastopnica 618,00 EUR neto mesečne plače, v prejšnjem postopku pa je prejemala 523,00 EUR. Razlika znaša skoraj 100,00 EUR, kar nedvomno predstavlja spremenjeno okoliščino.

Sodišče ni upoštevalo, da tožniku nastajajo dodatni stroški pri izvajanju stikov z mladoletnim sinom. V času določitve preživnine je sin živel z materjo v Novem mestu, sedaj pa stanujeta v Žalovičah. Na račun prevoznih stroškov tožniku nastajajo dodatni stroški v višini 40,00 EUR mesečno.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Spremenjene okoliščine v luči 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1) (ZZZDR) morajo biti bistvene oziroma znatne. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi upoštevanje vsake spremembe in ne zgolj bistvene pomenilo kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Razmere, od katerih je odvisna določitev preživnine, se namreč stalno spreminjajo.

6. Tudi po stališču pritožbenega sodišča premoženjske razmere, na katerih tožba utemeljuje znižanje pravnomočno določene preživnine, sploh niso bistveno spremenjene. Ker je tako, tudi po stališču pritožbenega sodišča dodatno znižanje preživnine ne more biti materialnopravno utemeljeno. Glede tožnikovih preživninskih sposobnosti je sodišče ugotovilo, da te znašajo 605,00 EUR mesečno, v času prvotne določitve preživnine pa je tožnikova plača znašala približno 680,00 EUR. Upoštevaje razmerje v razpoložljivem dohodku je prvostopenjsko sodišče določilo tudi 53 % delež, ki ga mora k stroškom preživljanja prispevati tožnik in 47 % delež, ki ga mora prispevati zakonita zastopnica. To pa pomeni, da bi moral tožnik za toženčevo preživljanje prispevati celo več, kot je trenutno določena preživnina, in sicer 195,00 EUR.

7. Pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljenem prihodku tožnika in zatrjevano nasprotje med ugotovitvami sodišča ter listinskimi dokazi v spisu, so neutemeljeni. Sodišče je glede preživninskih zmožnosti tožnika navedlo, da iz listinskih dokazov v spisu izhaja, da znaša njegova plača od 555,43 EUR do 560,17 EUR. Ugotovilo pa je tudi, da bi morala njegova neto plača znašati 605,18 EUR, do razlike pri obračunu pa pride zaradi odvajanja akontacije dohodnine od tožnikove plače in neupoštevanja celotne davčne olajšave, ki je lahko posledica napačnega obračunavanja ali pa tožnikove lastne odločitve. Višje odvajanje akontacije med letom ima za posledico nižjo plačo, vendar se pri končni odmeri dohodnine na letni ravni preveč plačana dohodnina zavezancu vrne. Sodišče je glede na to upoštevalo, da je tožnik zmožen pridobivati mesečni dohodek v neto višini 605,00 EUR. Ne gre torej za napačno metodo ali nasprotje med listinami v spisu ter ugotovitvami sodišča, ampak za ugotovitev tožnikovih pridobnih zmožnosti, upoštevaje vse prejemke.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da sodišče ni upoštevalo povečanih stroškov, ki jih ima tožnik zaradi voženj na stike. Sodišče se je do te tožnikove navedbe opredelilo v 16. točki izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče pa v zvezi s tem dodaja, da tudi tu ne gre za bistvene oziroma znatno spremenjene okoliščine v primerjavi z razmerami ob prvotno določeni preživnini.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi.

(1) Ur. list RS, št. 69/2004 – uradno prečiščeno besedilo.