Appeal allowed: mere drinking does not prove danger; court must link mental illness to impaired judgment causing harm.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Zgolj dejstvo, da se je udeleženec v času prostih izhodov opijal in klošaril, ne zadostuje za sklep o realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Sodišče tudi ni obrazložilo, ali je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ki se kaže v opijanju in uživanju alkohola posledica duševne motnje (rezidualne oblike shizofrenije). Gre za odločilno okoliščino, saj je prisilno zdravljenje dopustno le, če ima oseba zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženca zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Psihiatrični kliniki Ljubljana za čas dveh mesecev, najdalje do 11.8.2014.

2. Udeleženec v pritožbi po odvetnici uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje glede pogojev ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oziroma hudega ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih oziroma povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim zgolj navedlo, da se je udeleženec v času prostih izhodov opijal in klošaril ter da je s tem ogrožal svoje življenje in zdravje. Klošarjenje ali pitje alkohola pa ne moreta biti razloga za pridržanje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na nadzorovanem oddelku, saj bi tako v Ljubljani morali zapreti v to bolnišnico vse klošarje, katerih pitje alkohola je spremljajoča navada. Če je kdo prekomerno opit in se v tem stanju neprimerno obnaša, ga policisti odpeljejo na nekaj urno streznitev. Sodišče ni navedlo konkretnih okoliščin iz katerih je mogoče sklepati, da udeleženec ogroža svoje življenje ali življenje drugih, da huje ogroža svoje zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Enako velja za drugi pogoj iz 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje povzema mnenje izvedenca, da gre pri udeležencu za duševno motnjo za rezidualno obliko shizofrenije, ki je ostrino izgubila, sedaj pa se pri osebi kaže nezmožnost kontrole sindroma odvisnosti od alkohola, zaradi česar naj bi bila pri njej hudo motena presoja realnosti, nesposobnost obvladovati svoje ravnanje glede opijanja in uživanja alkohola, kar negativno vpliva na njegovo zdravje in ga ogroža. V zvezi s tem pa ni ugotovljena vzročna zveza med duševno motnjo rezidualno obliko shizofrenije in pitjem alkohola oziroma zasvojenostjo z njim, ker v izvedenskim mnenju o tem ni nobenih razlogov. Tudi tretji pogoj iz 39. člena ZZZDR je naveden zgolj pavšalno. Izvedenec ni pojasnil kakšne metode in načini za zdravljenje odvisnosti od alkohola na prostosti so bilo do sedaj pri osebi že uporabljeni, da druge oblike pomoči doslej niso bile uspešne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega, ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pač pa tudi v pravico do varstvo duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazane zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in sicer; - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; in - če navedenih vzrokov ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Za izpolnitev pogoja zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavlja nevarnost zanj ali za okolico. Sodišče prve stopnje je prisilno hospitalizacijo utemeljilo s tem, da gre pri udeležencu za duševno motnjo - rezidualno obliko shizofrenije in predvsem nezmožnost kontrole sindroma odvisnosti od alkohola, zaradi katere je pri osebi hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zlasti glede opijanja in uživanja alkohola, kar negativno vpliva na udeleženčevo zdravje in ga ogroža. Katere so tiste konkretne okoliščine, ki utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je zadržanje udeleženca nujno potrebno, da se prepreči huda nevarnost za njegovo zdravje in življenje, v razlogih sklepa ni pojasnjeno, čeprav bi morale biti ugotovljene in obrazložene konkretne in ne le posplošene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Zgolj dejstvo, da se je udeleženec v času prostih izhodov opijal in klošaril ne zadostuje. Sodišče nadalje tudi ni obrazložilo, ali je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ki se kaže v opijanju in uživanju alkohola posledica duševne motnje (rezidualne oblike shizofrenije). Gre za odločilno okoliščino, saj je prisilno zdravljenje dopustno le, če ima oseba zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.

6. Glede na navedeno je torej utemeljen pritožbeni očitek, da v obravnavanem primeru niso izkazani dejanski in pravni razlogi za odrejeno zadržanje udeleženca na zdravljenju. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakon o nepravdnem postopku in s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ugodilo ter razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v ponovno odločitev.

7. V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo konkretno opredeliti (z navedbo konkretnih okoliščin), ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Prav tako naj sodišče prve stopnje tudi razišče, ali se je udeleženec še pred uvedbo ukrepa sprejetja na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih že zdravil v P. s privolitvijo, na kar bi nakazovalo ugotovljeno dejstvo, da udeleženec pogosto izrablja proste izhode za nekontrolirano opijanje ter navedba, da se je udeleženec dne 9.6.2014 iz tridesete obletnice mature v bolnišnico vrnil s taksijem.