Appeal allowed; physical division of co-owned property ordered regardless of individual interests if feasible.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment, which ordered monetary compensation instead of physical division of co-owned land. The plaintiffs argued that physical division was impossible without their consent, while the court held that physical division is mandatory if feasible, irrespective of individual interests. The court ruled that the lower court erred by not verifying the possibility of physical division and remanded the case for a new hearing before a different judge.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 70. čl. SPZ; 5. odst. 70. čl. SPZ: If physical division of co-owned property is possible, it must be performed primarily and necessarily, regardless of whether all co-owners agree or demonstrate a specific interest in a particular portion.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v nov postopek.
II. Odločitev o stroških se pridrži za dokončno odločitev.
III. Nova obravnava naj se opravi pred drugim sodnikom.
[JEDRO]
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo drugič. Sklenilo je, da se solastne nepremičnine (večje število parcel, vpisanih v vložku 112 katastrske občine X.) udeležencev razdelijo tako, da jih nekaj (večino, vrednostno ustrezno njenemu 82,29 % lastniškemu deležu) prejme v izključno last predlagateljica I. K., ostale pa prva nasprotna udeleženka A. Z. Ker je vrednost teh, ki jih prejme slednja, večja od vrednosti njenega lastninskega deleža, je sklenilo, da je A. Z. dolžna drugi in tretji nasprotni udeleženki ter četrtemu udeležencu njihove deleže izplačati v denarju, v roku treh mesecev, z ustreznimi obrestmi. Odločilo je tudi o stroških postopka.
2. Proti sklepu se preko svojega pooblaščenca pritožujejo prve tri nasprotne udeleženke, navajajo, da iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov, predlagajo pa spremembo sklepa tako, da bi nekatere parcele, ki jih je prvostopenjsko sodišče dodelilo v last predlagateljici, postale last prve nasprotne udeleženke (gre za parcele s št. 283/2, 362, 359/1, 449, 505/1, 502, 504 in 282/1), sicer pa razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodišče prve stopnje. Opredeljujejo tudi stroške pritožbe. Pritožba nasprotuje temu, da bi prva nasprotna udeleženka izplačala drugo, tretjo in četrto, saj, navaja, je na razpolago dovolj nepremičnin različnih kultur in vrednosti za fizično delitev, četudi vsi solastniki zanjo niso zainteresirani, kvečjemu bi bila ob fizični delitvi potrebna le neznatna doplačila. Pri prvi nasprotni udeleženki je prišlo tudi do spremenjenih razmer; zaradi smrti v družini niti s finančnega vidika ni pripravljena na izplačilo. Nato pritožba nadrobneje utemeljuje, zakaj ima prva nasprotna udeleženka, ki ima status kmeta, bolj upravičen interes do nepremični od predlagateljice, ki je že stara in ni zmožna skrbeti za kmetijo, po drugi strani pa je prvi nasprotni udeleženki sodišče dodelilo tudi stavbna zemljišča, na katerih nima interesa. Pritožba nadaljuje z navedbami, katere parcele naj bi pripadle prvi nasprotni udeleženki, katere pa ne.
3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in opredelila svoje stroške v zvezi z odgovorom.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje ponovno napačno uporabilo določbe 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki so podlaga za odločanje v tej nepravdni zadevi.
6. SPZ v primeru delitve solastne stvari sicer primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve (1. odst. 70. čl. SPZ). Kadar to ni mogoče, če se torej solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, pa o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (2. odst. 70. čl. SPZ). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s 4. odst. 70. čl. SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). V skladu s 5. odst. 70. čl. SPZ lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.
7. Zgoraj navedena določila SPZ so jasna: primarna je fizična delitev, če je le možna (vsaj z izplačilom razlike vrednosti). Sodišče prve stopnje si očitno napačno razlaga citirano pravilo tako, da je za to, da se fizična delitev (sploh) opravi v celoti, potreben tudi interes tistega, ki naj v naravi nekaj prejme. Ni tako, saj to iz zakonskih določil ne izhaja. Upravičen interes se upošteva (le) pri vprašanju, katere dele prej skupne stvari naj prejme kateri od solastnikov. Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje v sklepu tako spet nima nobenih razlogov o tem, zakaj naj fizična delitev ne bi bila možna, in sicer za vse solastnike (z eventuelnim izplačilom razlike v vrednosti), niti tega sodišče očitno (še) ni ugotavljalo.
8. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče sâmo pa ne more dopolniti postopka, ne da bi udeležence bistveno prikrajšalo za pravico do pritožbe, zato je v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Tekom tega naj sodišče ugotovi, ali je možna delitev v naravi, in če ni mogoča niti z izplačilom razlike vrednosti, naj opravi civilno delitev oz. v primeru predloga katerega od solastnikov namesto tega ravna po 5. odst. 70. čl. SPZ.
9. Ker je enake napotke pritožbeno sodišče izrecno podalo sodišču prve stopnje že v prejšnjem pritožbenem postopku, pa prvostopenjska sodnica, ki je po pritožbenem postopku zadevo obravnavala, tega brez posebej utemeljenega razloga ni upoštevala, je pritožbeno sodišče odredilo, da se nov postopek izvede pred drugim sodnikom (356. in 363/1 čl. ZPP).
10. Pritožbeno sodišče opozarja še na nekaj: nasprotne udeleženke A. Z., D. K. in S. K. zastopa isti pooblaščenec, odvetnik D.Š., ki je v njihovem imenu vložil tudi pritožbo. Očitno pa je, da so njihovi interesi vsaj deloma nasprotujoči. Stranka oz. udeleženec v nepravdnem postopku si sicer lahko svobodno izbira, kdo jo bo zastopal (upoštevaje nekatere zakonske pogoje, ki pa v tem primeru niso sporni oz. vprašljivi). V nepravdnem postopku za delitev solastne stvari sodišče tudi ni vezano na predloge udeležencev, razen če ti niso soglasni. Kljub temu pa lahko pride do kolizije (pri podajanju navedb in predlogov), zato je nujno, da sodišče prve stopnje nasprotne udeleženke v novem postopku na to opozori oz. jih pozove, naj se same izjavijo (1. odst. 86. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).
11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.