Appeal dismissed; Constitutional Court ruled provisional orders cannot be issued on non-enforceable payment orders under enforcement decisions.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe v zavarovanje denarne terjatve 2.247,43 EUR na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15151/2014 z 11. 2. 2014. Obrazložilo je, da sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ni mogoče šteti za odločbo domačega sodišča v smislu določbe 1. odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) oz. da razlaga, ki mu daje takšen položaj, ni ustavno skladna.

2. Zoper tak sklep se pritožuje upnica. Navaja, da se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za predhodno odredbo v celoti ugodi ali pa vsaj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Vztraja pri stališču, da je izkazala obstoj odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva in s tem pogoj za izdajo predhodne odredbe iz 1. odstavka 257. člena ZIZ. Pri tem se pritožnica sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ter nekaterih višjih sodišč.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ustavno sodišče RS je 10. 7. 2014 z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Obrazložilo je, da ta določba preprečuje razlago, da predhodna odredba ne more temeljiti na neizvršljivem plačilnem nalogu (17. točka obrazložitve).

Presojalo je ustavno skladnost 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ v delu, v katerem ureja, da je mogoče predhodno odredbo izdati (tudi) na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in plačilnega naloga, proti katerima je bil vložen ugovor in ki torej še nista pravnomočna. Primerjalo je položaj upnikov, ki imajo možnost za svojo terjatev izposlovati plačilni nalog (po Zakonu o pravdnem postopku; ZPP ali po ZIZ), s položajem upnikov, ki terjatve uveljavljajo s tožbo v pravdnem postopku. Ugotovilo je, da se položaja teh skupin upnikov znatno razlikujeta (1) in zaključilo, da je zakonodajalec z izpodbijano ureditvijo v bistvenem različne položaje obravnaval enako, za kar ni razumnega razloga.

6. Čeprav Ustavno sodišče z odločitvijo ni poseglo v 257. člen ZIZ, odredbe (na podlagi nepravnomočnega plačilnega naloga, vsebovanega v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor), ni mogoče izdati niti na tej podlagi. Iz obrazložitve citirane odločbe namreč jasno izhaja, da bi bila razlaga, po kateri med odločbe domačega sodišča po 257. členu ZIZ spada tudi nepravnomočen plačilni nalog, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ustavno neskladna (2).

7. Podlage za izdajo predhodne odredbe, kadar se predlog za zavarovanje opira na plačilni nalog, vsebovan v sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen obrazložen ugovor, torej (ob odločanju višjega sodišča; prim. 44. člen Zakona o ustavnem sodišču; ZUstS) ni. Odločitev sodišča prve stopnje je glede na opisano pravilna (3).

8. Višje sodišče je zato neutemeljeno pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9. O stroških pritožbenega postopka v zvezi s predhodno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati, saj bo moralo sodišče o njih odločiti glede na uspeh v pravdi, ne pa glede na uspeh s posameznim procesnim dejanjem.

(1) V 16. točki obrazložitve je navedlo, da upnikom s plačilnim nalogom za to, da lahko izposlujejo predhodno odredbo, ni treba po enakovrednem soočanju argumentov obeh strank prepričati sodišča o utemeljenosti zahtevka, pač pa zadošča plačilni nalog, pridobljen v močno skrajšanem postopku na podlagi zgolj lastnih trditev. Ne glede na to, katero od verodostojnih listin ima tak upnik v posesti, je dejstvo, da verodostojna listina ni neizvršljiva sodba ali enakovredna podlaga za predhodno odredbo. Zgolj obstoj verodostojne listine praviloma ne more izkazovati verjetnosti obstoja upniško dolžniškega razmerja z enako težo kot neizvršljiva sodba. Sodba, s katero sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, pa je sicer lahko po pritožbi še razveljavljena ali spremenjena, vendar je po zanesljivosti ugotovljenih dejstev ter uporabljenega prava že zaradi postopka svojega nastanka nekaj povsem drugega kot plačilni nalog, proti kateremu je dolžnik vložil ugovor, in je postopek ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, v katerem se bo izkazalo, ali je tožnik resnično upnik in toženec resnično dolžnik, šele treba opraviti.

(2) Opisano stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo in obrazložilo že v sklepu I Cp 2102/2014 s 13. 8. 2014.

(3) Glede na določbo 44. člena ZUstS po tem, ko je Ustavno sodišče sporno določbo že razveljavilo, ni več pomembno vprašanje, ali bi moralo sodišče prve stopnje ravnati po 156. členu Ustave RS oz. 23. členu ZUstS, ali je smelo samo zavrniti uporabo določbe, za katero je ocenilo, da ni skladna z Ustavo RS.