Appeal dismissed because the court's order under ZVEtL is merely a substitute for the applicant's request and not a final decision.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pri parceli št. 1344/16 k.o X., parceli št. 1344/53 k.o. X in parceli št. 1344/57 k.o. X, zaznamuje postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi (1. točka izreka) in da se zemljiški knjigi odreja, da se pri parceli št. 1344/16 k.o. X, parceli št. 1344/53 k.o. X in parceli št. 1344/57 k.o. X, zaznamuje postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi (2. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Ker predlagatelj ni zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 1344/16 in 1344/53 obe k.o. X, v skladu z drugim odstavkom 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL) ne more biti predlagatelj postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 1344/16, na kateri stoji hangar, parc. št. 1344/53 in parc. št. 1344/57, vse k.o. X, je nasprotna udeleženka na podlagi sklepa Vlade RS. Če predlagatelj meni, da je bila lastninska pravica neupravičeno vpisana v korist nasprotne udeleženke, naj sproži ustrezne postopke. V cenilnem poročilu in njegovi dopolnitvi iz leta 1994 in 1995 je bil ocenjen le hangar in ne zemljišče, tudi iz Bilančnega obrazca otvoritvene bilance z dne 2.10.1995 je razvidno samo evidentiranje hangarja. Geodetski zavod Slovenije ni bil nikoli lastnik teh zemljišč. Prenos pravice uporabe ne pomeni lastninjenja zemljišč. S kupoprodajno pogodbo predlagatelj ni kupil predmetnih zemljišč, temveč le poslovno stavbo na parc. št. 1344/16 in funkcionalni objekt na parc. št. 1344/53. Predlagatelj nima listin, ki bi dokazovale lastništvo nepremičnin, ki so predmet zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi. Za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje, da posameznik razpolaga s kupoprodajno pogodbo, temveč mora vložiti tudi predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo in se mora vpisati kot lastnik.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi se smiselno uporablja določba 15. člena ZVEtL glede zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, kar pomeni, da če sodišče predloga za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi ne zavrže, nemudoma po uradni dolžnosti odredi vpis zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, če predlagatelj takšne zaznambe v zemljiški knjigi ni predlagal sam (prvi odstavek 15. člena ZVEtL). Za zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo zemljiško knjigo, o zaznambi spora (drugi odstavek 15. člena ZVEtL). Iz navedenega izhaja, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo uvedbe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi bodisi na podlagi predloga predlagatelja (stranke nepravdnega postopka), bodisi na podlagi odredbe nepravdnega sodišča.

5. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje kot nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga (1), zato zoper njo ni dovoljena pritožba. Drugačna razlaga pojma odredba iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL (v smislu, da je imel zakonodajalec v mislih sodno odločbo) ni mogoča, saj bi s tem stranko, ki zaznambo predlaga sama, in stranko, ki tega ne stori, temveč zaznambo odredi (s sklepom) sodišče, postavili v neenak položaj, saj bi v prvem primeru o zaznambi odločilo zemljiškoknjižno sodišče, v drugem pa nepravdno sodišče.

6. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

določitev pripadajočega zemljišča k stavbi

(1) Primerjaj VSL sklep I Cp 958/2011 z dne 14.9.2011.