Court dismisses appeal; self-built annex attached to land remains owner's property under Property Law.

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

[JEDRO]

K hiši je prizidan prizidek (ki zemljiškoknjižno ni vpisan). Toženec ne more biti lastnik prizidka, četudi ga je sam zgradil, ker je lastnica zemljišča na katerem stoji prizidek, tožnica, s tem pa je tudi lastnica prizidka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z odločbo z dne 12. 9. 2013 je sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo predlog tožencev za vrnitev v prejšnje stanje, s sodbo pa razsodilo, da so se toženci dolžni izseliti iz stanovanjske hiše L.50, ki stoji na parcelah št. 246/343 in št. 246/342 k.o. X in jo izpraznjeno oseb in njihovih stvari izročiti v posest tožnici, v roku 90 dni po pravnomočnosti sodbe (I. točka izreka); kar je zahtevala tožnica več ali drugače je sodišče zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da so toženci dolžni tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 619,15 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe so se toženci pravočasno pritožili zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ali pa sodbo v ugodilnem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer naj se zadeva obravnava skupaj z zadevama P 48/2012 in P 87/2012 Okrajnega sodišča v Radovljici. Navajajo, da vztrajajo, da imajo pravico uporabe prizidka sporne stavbe, da ga je prvi toženec pred desetimi leti sam sezidal, z lastnimi sredstvi. Površina stavbe, ki jo je tožnica kupila na javni dražbi, se razlikuje od dejanske površine, kar pomeni, da občina ni kupila celotne stavbe in je prizidek last tožencev. S posebno tožbo pravico do uporabe njihovega dela hiše tudi že uveljavljajo. Da so se vselili v prizidek (delno pa uporabljajo tudi sporno hišo, saj prizidek nima sanitarij), jih je prisilila socialna stiska, saj je družina pred tem živela v prikolici, tam pa zime ne bi preživeli. O neurejenih stanovanjskih razmerah so večkrat obvestili tožnico in Center za socialno delo Radovljica, ki je tožnici že predlagal, da družini dodeli socialno stanovanje, kar pa ta zavrača. Zaradi vsega navedenega, je Center za socialno delo Radovljica hčerko T. poslal v rejo, njima pa odvzel skrbniško pravico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne more biti sporno in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 246/343 in parc. št. 246/342 obe k.o. X, kar izkazujeta tudi priložena zemljiškoknjižna izpiska. V naravi parceli predstavljata stanovanjsko hišo na naslovu L. 50, s pripadajočim zemljiščem. K hiši je prizidan prizidek (ki zemljiškoknjižno ni vpisan). Da toženec ne more biti lastnik prizidka, četudi ga je sam zgradil, izhaja že iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Poleg tega je vse, kar je po namenu trajno spojeno z nepremičnino, sestavina nepremičnine, to je zemljišča (8. člen v zvezi s prvim odstavkom 18. člena Stvarnopravnega zakonika). Nesporno je lastnica zemljišča na katerem stoji prizidek, tožnica, s tem pa je tudi lastnica prizidka. Pravilen in zakonit je zato zaključek sodišča prve stopnje, da toženci (oziroma prva dva toženca, tretja toženka, hči prvih dveh tožencev, je bila dana v rejništvo (1)), v sporni hiši prebivajo brez pravne podlage, torej nezakonito (111. člen Stanovanjskega zakonika), zato je utemeljeno tožbenemu zahtevku na izselitev ugodilo. Ostale pritožbene navedbe na pravilnost odločitve ne vplivajo.

5. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev, ki jih imajo po zakonu (156. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), torej tudi ne pravica zastopanja.