Appeal dismissed; summary judgment lacks reviewability but does not constitute a procedural violation under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against a second-instance court's order to resume proceedings after a constitutional review suspension. Multiple plaintiffs argued the order violated procedural rights because it omitted the Constitutional Court's decision summary, rendering the ruling unreviewable. The court held that while the order was brief, it contained sufficient information to allow a review and did not objectively prevent the examination of legality, thus no procedural violation occurred.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 339. člen 2. odst. 14.; 366. člen; A summary judgment that allows for a review of legality, even if brief, does not constitute a procedural violation under Article 14 of Section 2 of Article 339 of the Code of Civil Procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški
.
[JEDRO]
Obrazložitev izpodbijanega sklepa je sicer res skopa, vendar omogoča njegov preizkus, kar izhaja tudi iz povzete vsebine same pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje sklenilo, da se postopek, prekinjen 29. 8. 2013, nadaljuje od 24. 10. 2013 dalje.
2. Zoper ta sklep so drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi tožnik vložili pritožbo, v kateri uveljavljajo bistveno procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena
Zakona o pravdnem postopku
(v nadaljevanju
ZP
P)
v zvezi s 366. členom istega zakona in predlagajo, da Vrhovno sodišče sklep sodišča druge stopnje razveljavi in temu vrne zadevo v novo odločanje. Opozarjajo, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Višje sodišče namreč navaja zgolj
, da je Ustavno sodišče RS o zahtevi za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena in drugega odstavka 208. člena ZPP odločilo 24. 10. 2013, zaradi česar je sklenilo, da se postopek nadaljuje. Izpodbijani sklep torej ne
vsebuje odločilnih dejstev, zlasti ne povzetka odločbe Ustavnega sodišča RS, iz katerega bi bilo razvidno, zakaj je bila sprejeta izpodbijana odločitev. Mogoče je le domnevno zaključiti, da je Ustavno sodišče RS zahtevo za oceno ustavnosti zavrnilo. Odločitve Ustavnega sodišča RS so sicer objavljene na internetu, vendar to še ne pomeni, da sodišče druge stopnje svoje odločitve ni dolžno obrazložiti.
3. Pritožba je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V primeru, če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem; postopek pred sodiščem se nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča (156. člen Ustave RS).(1) Prekinitev postopka, njegove procesnopravne posledice in pogoje za nadaljevanje prekinjenega postopka urejajo posamezni postopkovni predpisi, ZPP v 205. do 208. členu.(2)
6. V obravnavani zadevi je
s
odišče druge stopnje prekinilo postopek odločanja o pritožbi toženke zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnikov za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (izročilne pogodbe), in sicer do odločitve Ustavnega sodišča RS o zahtevi za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena ZPP in drugega odstavka 208. člena istega zakona (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZUstS).(3) To zahtevo višjega sodišča je Ustavno sodišče RS s sklepom U-I-208/13 z dne 24. 10. 2013 zavrglo.
7. Sklep o nadaljevanju postopka je
po svoji pravni naravi
sklep procesnega vodstva; v njem mora biti naveden dan, ko se postopek nadaljuje.(4) Glede obrazložitve sklepov procesnega vodstva načeloma velja splošno pravilo iz prvega odstavka 331. člena ZPP, da morajo biti obrazloženi, če se z njimi zavrača predlog stranke ali če se z njimi odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa so obrazloženi tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno.
8. Vrhovno sodišče poudarja, da je osrednji del generalne klavzule, ki opredeljuje kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da odločbe zaradi njene (njenih) pomanjkljivosti (objektivno) ni mogoče preizkusiti. Z izpodbijanim sklepom višje sodišče ni odločilo o predlogu nobene stranke. Po določbi 156. člena Ustave RS se postopek, prekinjen zaradi postopka za oceno ustavnosti zakonske določbe, nadaljuje po
(kakršnikoli)
odločitvi Ustavnega sodišča RS. Obrazložitev izpodbijanega sklep je sicer res skopa, vendar omogoča njegov preizkus, kar izhaja tudi iz zgoraj povzete vsebine same pritožbe. Povzemanje odločbe Ustavnega sodišča RS za preizkus pravilnosti in zakonitosti takšnega sklepa ni (nujno) potrebno. Uveljavljana procesna kršitev iz 14. točke
drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ni podana.
9. Vrhovno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
10. Glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre
za odločbo, s katero bi se (pravnomočno) končal postopek o glavni stvari (
tožbenem zahtevku),
in (končni) pravdni uspeh strank (še) ni znan, je Vrhovno sodišče odločilo, da so stroški tega pritožbenega postopka nadaljnji pravdni stroški.
---.---
Op. št. (1):
P
rimerjaj tudi 23. člen Zakona o ustavnem sodišču
(
v nadaljevanju
ZustS
).
Op. št. (2):
Primerjaj F. Testen v L. Šturm in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 1053.
Op. št. (3): Sklep
I Cp 1013/2012 z dne 29. 8. 2013.
Op. št. (4):
Primerjaj V. Rijavec v
L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006
, str. 313
.