Supreme Court allows appeal regarding extending easement effect to adjacent land via SPZ 225.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da se je služnostna pravica hoje in vožnje v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 34 in 203/1 k. o. ... za potrebe nepremičnin, in sicer parc. št. 126 in 203/2 k. o. ... v., v obsegu za potrebe odvoza gnoja dvakrat letno, spravila njivskih pridelkov, živalske krme za prašiče, zajce in kokoši ter nastilja, kar je bilo prisojeno s pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu P 28/2000 z dne 8. 11. 2001, zaradi preštevilčenja parcel prenesla tudi na parc. št. 203/4 k. o. ..., in sicer od javne poti in vodi vzdolž celotnega služečega zemljišča, in sicer od glavnega vhoda stanovanjske hiše D. do spodnjega vhoda hiše D., ki je last tožnika, in sicer v širini 122 cm pri vhodu v stanovanjsko hišo tožnika, merjeno od meje s parc. št. 203/3 k. o. ... v razdalji 5 metrov, nato pa poteka v širini 163 cm do glavne ceste, merjeno od meje s parc. št. 203/3 k. o. T. v., vse v skladu s skico izvedenca D. G. V presežku je tožbeni zahtevek za ugotovitev služnosti zavrnilo. Ugodilo je tudi tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da so toženke kot solastnice parc. št. 203/4 k. o. ... po letu 2008 ovirale služnostno pravico tožnika, in sicer tako, da so na delu trase služnostne poti parkirale osebna vozila in razložile cca 2 m³ desk do take mere, da tožnik ni več mogel izvrševati služnostne pravice voženj gnoja, njivskih pridelkov in nastilja, ter prepovedalo bodoče oviranje služnostne pravice. Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi toženk, da se služnost kot nepotrebna ukine, je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje, ki sprejema dejanske ugotovitve in materialnopravna stališča sodišča prve stopnje, vključno z uporabo drugega odstavka 225. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), je pritožbo toženk zavrnilo.

3. Toženke v zvezi s tožbenim zahtevkom po tožnikovi tožbi vlagajo predlog za dopustitev revizije. Uveljavljajo, da gre za odločitev o pravnih vprašanjih, pomembnih za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse. Dopustitev revizije predlagajo glede naslednjih pravnih vprašanj: (1) ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225.

člena SPZ in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke; (2) ali se učinek sodbe sodišča, s katero je ugotovljena služnostna pravica poti po eni parceli, lahko razteza tudi na drugo - sosednjo parcelo, oziroma ali ima lahko takšna sodba glede na pravilo res iudicata ius facit inter partes pravne učinke tudi za lastnike te druge nepremičnine, čeprav ti v prvotnem postopku niso sodelovali kot stranke; (3) ali ni dolžnost lastnika gospodujočega zemljišča, da v primeru, če služnostna pot poteka po dveh parcelah (hkrati), da vloži tožbo zoper lastnike obeh parcel, oziroma ali ni dolžnost lastnika gospodujočega zemljišča, v korist katerega je bila sicer ugotovljena služnostna pravica poti preko ene parcele, kasneje po ureditvi meje med to parcelo in sosednjo parcelo pa se je ugotovilo, da dejansko služnostna pot poteka tudi po zemljišču te druge - sosednje parcele, glede na pravila o enotnem in nujnem sosporništvu, vloži tožbo proti lastnikom obeh nepremičnin, po katerih poteka služnostna pot; (4) ali se lahko uveljavlja varstvo služnosti, ne da bi se s trditveno podlago uveljavljalo, z dokazi pa dokazalo konkretno motenje pri konkretnem izvrševanju služnosti, oziroma ali je tožnik v obravnavni zadevi zadostil tem kriterijem, določenim v 212.

členu SPZ, ko je le pavšalno zatrjeval, da je bil oviran zaradi parkiranja avtomobilov in nastavljenih desk, ni pa izkazal, da bi ob teh prilikah tudi dejansko izvrševal služnost, kot mu je bila prisojena s sodbo P 28/2000; (5) ali izpovedba tožnika na obravnavi dne 21. 6. 2013 (da je bil avto parkiran na trasi le enkrat in da so ga takrat brez problemov umaknili, deske pa so bile umaknjene kmalu po opominu, ki ga je toženkam poslal tožnikov pooblaščenec) daje podlago za (materialnopravni) zaključek in uporabo določila 212. člena SPZ, da so toženke tožnika ovirale pri izvrševanju služnosti; (6) ali tožba izpolnjuje zakonske pogoje za ugotovitveno tožbo iz 181.

člena SPZ; (7) ali je pri tožbi zaradi motenja izvrševanja služnostne pravice pasivno legitimiran vsak (so)lastnik služečega zemljišča ali le dejanski motilec.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).