Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 169/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:II.DOR.169.2014 AI generated

Supreme Court dismisses review application as review conditions under ZPP Art. 367a are not met.

Case Number VSRS sklep II DoR 169/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's application for permission to file a review against the second-instance court's decision. The plaintiff argued that the lower courts failed to address her claims regarding unjust enrichment and active standing, violating constitutional rights to a fair trial and the principle of instantness. The court determined that the statutory conditions for granting a review under the Code of Civil Procedure were not satisfied.

Legislator headnote

AI generated

Art. 367a ZPP; Art. 367c ZPP: A review application is inadmissible if the conditions for its permission under Art. 367a of the Code of Civil Procedure are not met.

Keywords

AI generated
review application permission conditions Code of Civil Procedure active standing unjust enrichment fair trial rights supreme court review

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Up-690/12-21
Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-690/12-21 z dne 23.
U-I-309/94
2013 kot pomemben del pravice do poštenega sojenja poudarilo obrazloženost sodne odločbe, v odločbi U-I-309/94 pa pomembnost načela instančnosti.
I Ip 683/2010
Sicer pa je sodna praksa že zavzela stališče, da bi moral prevzemnik dolžniku poslati (odstopljeno) pogodbo o odstopu terjatve (tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 683/2010 z dne 26.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji za dopustitev revizije niso podani.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 20.000,00 EUR iz naslova neupravičene obogatitve. Tožnica je zatrjevala, da je bil znesek plačan iz naslova delnega plačila hipotekarno zavarovane terjatve in ne z namenom izbrisa prepovedi odsvojitve in obremenitve sporne nepremičnine v zemljiški knjigi. Znesek je J. Z. po nalogu prodajalca M. M. plačala tožencu (hipotekarnemu upniku) kot kupka nepremičnine, terjatev naj bi nato odstopila M. M., on pa naprej tožnici.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in svoj predlog utemeljuje z odsotnostjo sodne prakse Vrhovnega sodišča ter odstopom od sodne prakse višjih sodišč. V pritožbi je izrecno opozorila na neupravičeno obogatitev kot na temelj zahtevka, a se pritožbeno sodišče do tega ni opredelilo, kar pomeni poseg v ustavne pravice iz 22., 23. in 24. člena Ustave RS. Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije, s tem je bila zato kršena pravica do poštenega sojenja. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-690/12-21 z dne 23. 5. 2013 kot pomemben del pravice do poštenega sojenja poudarilo obrazloženost sodne odločbe, v odločbi U-I-309/94 pa pomembnost načela instančnosti. Pomembno pravno vprašanje je, ali predložitev obvestila o odstopu terjatve ne zadostuje za priznanje aktivne legitimacije tožeče stranke. Obvestilo odstopnika M. M. je dovolj določno tako glede višine kot temelja terjatve. Sicer pa je sodna praksa že zavzela stališče, da bi moral prevzemnik dolžniku poslati (odstopljeno) pogodbo o odstopu terjatve (tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 683/2010 z dne 26. 5. 2010). Predlagateljica postavlja še dve vprašanji, ki smiselno pomenita očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbenemu sodišču, in sicer, 1) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločilo, da se do preostalih pritožbenih navedb ne bo opredelilo, ker je prvostopenjska odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije pravilna; in 2) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko v svoji izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367. c člen ZPP).