Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Ip 2373/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.IP.2373.2014 AI generated

Appeal dismissed; creditor's supplementary execution application not a separate billable legal service.

Case Number VSL sklep II Ip 2373/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's refusal to award additional legal fees for a supplementary execution application. The creditor argued that the new application for seizing movable property constituted a distinct legal service warranting higher fees under the Lawyer's Tariff. The court held that the application was merely a necessary completion of a previously incomplete execution request, not a standalone legal act. Consequently, the court ruled that no separate fee rating applied, and the creditor must bear their own appeal costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen; Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) 3464. člen: A supplementary application to complete an execution request following a court order to provide new execution means is not a separate legal service and does not attract additional fees under the Lawyer's Tariff.

Keywords

AI generated
execution request completion supplementary application lawyer fee rating incomplete execution request execution means seizure legal service distinctness costs of appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Vloge, s katero upnik predlog za izvršbo dopolni, ni mogoče šteti kot samostojno vlogo upnika, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot „drugo obrazloženo vlogo“ in za katero bi prišlo v poštev vrednotenje po tar. št. 3464 do 3466 ZOdvT.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 56291/2011 nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom: z rubežem cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari (A. A., EMŠO 000 in B. B. EMŠO 001), ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, in po pravnomočnosti sklepa nakazilom kupnine za prodane stvari na upnikov transakcijski račun 002, ki ga ima pri organizaciji za plačilni promet, do višine izvršljive terjatve upnika; sklenilo, da upnik pridobi z rubežem zastavno pravico na zarubljenih stvareh, ter dolžniku prepovedalo razpolagati z zarubljenimi stvarmi, sicer stori kaznivo dejanje oškodovanje tujih pravic po 223. členu Kazenskega zakona RS - KZ-1 (I. točka izreka). Zahtevo upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 27. 1. 2014 je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se po svojem pooblaščencu pritožuje upnik. Navaja, da je z vlogo z dne 29. 6. 2012, ki je po vsebini predlog za nadaljevanje izvršbe z drugim družbenikom, priglasil stroške po odvetniški tarifi za druge obrazložene vloge OT 3464, ker je s to vlogo tudi predlagal izvršbo na sredstva TRR dolžnika. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje nato s sklepom z dne 8. 1. 2014 sklenilo, da mora dopolniti predlog za izvršbo tako, da navede novo sredstvo izvršbe, sicer bi sodišče izvršbo ustavilo, čemur je sledil in priglasil stroške obrazložene vloge v skladu z OT 3465. Upnik meni, da tako ne drži navedba sodišča prve stopnje, da priglašeni stroški niso bili potrebni za izvršbo, saj bi sodišče v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Trdi, da je za primer novega izvršilnega sredstva predvidena nagrada odvetnika po odvetniški tarifi, kar jasno izhaja že iz opisa opravila, pri katerem nagrada nastane, in sicer Zakon o odvetniški tarifi govori o drugih obrazloženih vlogah, prav tako pa je takšen način priglasitve in prisojanja stroškov ustaljen po sodni praksi. Ne strinja se z navedbami sodišča, da bi upnik lahko že s prejšnjo vlogo vsaj podredno predlagal tudi premičninsko izvršbo, saj mu zakon tega ne nalaga. Vloga je bila torej potrebna, predlog za izvršbo na premične stvari pa ni bil zajet že v nagradi, ki je bila priglašena s prejšnjo vlogo za predlagano izvršbo na denarno terjatev, zato upnik meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in posledično napačno ugotovilo dejansko stanje in da je pritožba v celoti utemeljena. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je upnik z vlogo z dne 29. 6. 2012 (sodišče prve stopnje jo je prejelo 2. 7. 2012) predlagal nadaljevanje izvršbe zoper pravna naslednika prvotnega dolžnika, in sicer z rubežem njunega denarnega dobroimetja na TRR, ter ob tem priglasil stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 1. 2014 spremembo dolžnika dovolilo, obenem pa odločilo tudi o priglašenih stroških predloga za nadaljevanje izvršbe in jih upniku priznalo po tar. št. 3460 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), v priglašeni višini. V nadaljevanju postopka je ugotovilo, da viri za predlagana sredstva izvršbe ne obstajajo, zato je upnika pozvalo na dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi. Upnik je z vlogo z dne 27. 1. 2014 pozivu sledil, sodišče prve stopnje pa je nato izdalo izpodbijani sklep. Upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov vloge z dne 27. 1. 2014 je pri tem zavrnilo z obrazložitvijo, da vloga z dne 27. 1. 2014 po svoji vsebini predstavlja le dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe, za katerega pa so upniku že bili priznani stroški.

6. Višje sodišče taki odločitvi pritrjuje in pritožbo upnika zavrača kot neutemeljeno. Upnik namreč izhaja iz napačnega stališča, da njegova vloga z dne 27. 1. 2014 po svoji vsebini predstavlja samostojen predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, čemur pa ni mogoče slediti. Skladno s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ sodišče v primeru, ko po prejemu predloga za izvršbo (enako velja za predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi) ugotovi, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, s takšnim predlogom ravna kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da je predlog za izvršbo (oziroma za nadaljevanje z novimi izvršilnimi sredstvi) popoln šele v primeru, ko upnik pozivu sodišča pravočasno sledi in ga ustrezni dopolni (primerjaj tudi določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno vloge, s katero upnik predlog za izvršbo dopolni, ni mogoče šteti kot samostojno vlogo upnika, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot „drugo obrazloženo vlogo“ in za katero bi torej prišlo v poštev vrednotenje po tar. št. 3464 do 3466 ZOdvT, za kar se zavzema upnik. Ker vloga upnika z dne 27. 1. 2014 predstavlja zgolj dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe, je odločitev sodišča prve stopnje (kljub pritožbeno zatrjevani potrebnosti te vloge za izvršbo) pravilna, saj ZOdvT posebne nagrade za tako vlogo ne predvideva.

7. Pritožba upnika glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ).