Appeal dismissed because prior final judgment on penalties precludes new penalty determination proceedings.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

V vsakem izvršilnem postopku, tudi postopku določitve sodnih penalov, velja, da morajo za odločanje biti podane procesne predpostavke. Ena takih (negativnih) procesnih predpostavk je, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za določitev sodnih penalov.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. V pritožbi predlagano delegacijo pristojnosti višjega sodišča je Vrhovno sodišče zavrnilo s sklepom III R 12/2014 z dne 17. 6. 2014.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za določitev sodnih penalov zavrglo iz razloga pravnomočnosti (drugi odstavek 319. člena ZPP), ker je ugotovilo, da je med istima strankama glede predlaganih sodnih penalov zaradi izpolnitve iste terjatve že pravnomočno odločilo v zadevi In 86/2010.

6. Upnik v pritožbi sicer pravilno izpostavlja namen sodnih penalov, ki je v tem, da se dolžnika sili k izpolnitvi obveznosti, ki mu je naložena z izvršilnim naslovom. Vendar pa v vsakem izvršilnem postopku, tudi postopku določitve sodnih penalov, velja, da morajo za odločanje biti podane procesne predpostavke. Ena takih (negativnih) procesnih predpostavk je, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno. Po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v postopku določitve sodnih penalov, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bil postopek začet o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, tožbo (predlog) zavrže.

7. Višje sodišče je vpogledalo v zadevo In 86/2010 in ugotovilo, da je upnik že v tistem postopku zahteval določitev sodnih penalov tako, da je predlagal, da se dolžniku naloži, da v dodatnem roku 8 dni od prejema sklepa upniku vrne tudi 15 komadov valjev, namenjenih za izdelavo železnega U-profila 25 x 15 x 0,5 mm. Predlagal je sodne penale v višini 100,00 EUR dnevno ter naložitev plačila stroškov postopka. Po izvedenem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom In 86/2010 z dne 6. 2. 2012 v I. točki med drugim ugodilo predlogu upnika ter dolžniku naložilo, da v postavljenem roku 8 dni upniku izroči preostalih 9 komadov valjev, namenjenih za izdelavo železnega U-profila 25 x 15 x 0,5 mm; določilo (II. točka izreka) sodne penale v višini 83,33 EUR za vsak dan dneva zamude, vendar pa tako, da skupno ne več kot 6.666,67 EUR; ter (III. točka izreka) zavrnilo predlog upnika za določitev sodnih penalov glede preostalega dela, ki se nanaša na vrnitev 6 komadov valjev, namenjenih za izdelavo železnega U-profila 25 x 15 x 0,5 mm, in v delu, ki presega znesek 83,33 EUR za vsak zamujen dan od dneva, ko se izteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, ter v tem delu predlog za določitev sodnih penalov in izvršilnih stroškov zavrnilo. Tak sklep je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 1657/2012 z dne 29. 8. 2012. Tako je bilo v omenjenem sodnem postopku v tem obsegu nedenarne obveznosti ugotovljena obveznost plačila sodni penalov ob neizpolnitvi nedenarne obveznosti.

8. Zato ima sodišče prve stopnje prav, da je o določitvi sodnih penalov že pravnomočno odločeno. Za 9 komadov valjev zato, ker so bili sodni penali določeni (zneskovno na dan zamude in v skupnem najvišjem znesku!), za 6 komadov valjev pa zato, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je dolžnik to obveznost že izpolnil (primerjaj 10. točko obrazložitve sklepa sodišče prve stopnje). Ker je torej o določitvi sodnih penalov za izpolnitev obveznosti glede vseh 15 komadov valjev že pravnomočno odločeno, ponovna določitev sodnih penalov ni dopustna (prim. Ustavno sodišče, odločba št. Up 397/05 z dne 13. 6. 2005 in št. Up-206/02 z dne 24. 6. 2003). Odločanje o tem, ali je bila naknadna izpolnitev pravilna (glej nadaljnje vloge v zadevi In 86/2010 in npr. dopis sodišča na listovni št. 252), ne more biti predmet postopka določitve sodnih penalov. Drugačna odločitev bi glede omenjenih 9 komadov nasprotovala pravnomočno določeni (maksimalni) višini sodnih penalov za izpolnitev predmetne obveznosti (glej II. točko izreka sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah In 86/2010 z dne 6. 2. 2012).

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).