Appeal dismissed; service of process to an employee is valid if the authorized recipient is absent.

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

[JEDRO]

Pri vročanju sodnih pisanj pravnim osebam mora vročevalec najprej poskusiti vročitev tistemu, ki je pooblaščen za sprejem, če te osebe ni, pa se sme pošiljka vročiti (kateremukoli) delavcu, ki se nahaja v poslovnem prostoru.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo upnika z dne 22. 8. 2013 zavrglo.

2. Zoper sklep vlaga upnik pravočasno pritožbo. Navaja, da se vsa njegova pošta in obvestila, vezana na poštne pošiljke od 3. 7. 2013 dalje shranjujejo v poštni predal št. 1222, edina pooblaščenka za dvig oziroma prejem pošte pa je A. A., ki je bila navedenega dne, to je 12. 7. 2013, na dopustu na Hrvaškem in sicer od 5. 7. 2013 do 20. 7. 2013. V danem primeru zato sodno pisanje ni bilo izročeno osebi, ki je pooblaščena za sprejem, kot to določa prvi odstavek 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po vpogledu v spis upnik ugotavlja, da je bilo potrdilo o prejemu sklepa z dne 9. 7. 2013 podpisano s strani njemu neznane osebe, ki je sklep pustila v poštnem predalu, saj podpis na vročilnici ni skladen s podpisom pooblaščenke A. A. Upnik meni, da bi moral vročevalec skladno s petim odstavkom 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ na vročilnici navesti medsebojna razmerja dejanskega prejemnika do pooblaščenega prejemnika, oziroma upnika kot pravne osebe, česar pa ni storil, zato je vročitev nepravilna. Upniku ni znano, kdo je podpisal prejem predmetnega sklepa in kako je do tega sploh lahko prišlo, dejstvo pa je, da ga ni podpisala oziroma pošte ni prejela pooblaščenka, zato se šteje, da je bil upniku sklep vročen na nepravilen način, oziroma mu sploh ni bil vročen in zato upnik ni mogel priti v zamudo. Navaja, da je pooblaščenka za prejem pošte, ko je prišla z letnega dopusta, sklepala, da ji je bila omenjena pošta s strani sodišča puščena v poštnem predalu po poteku 15-dnevnega roka in da je zato začel rok za pritožbo teči prvi naslednji dan po koncu sodnih počitnic, to je 16. 8. 2013 in da je bila pritožba 22. 8. 2013 vložena pravočasno. Upnik predlaga, da sodišče sklep razveljavi in pritožbo upnika obravnava oziroma podredno predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pritožbo upnika z dne 22. 8. 2013 zoper sklep z dne 9. 7. 2013, ki ga je upnik prejel 12. 7. 2013, zavrglo kot prepozno, ker jo je upnik vložil po preteku 8-dnevnega roka. Upnik v pritožbi navedeno odločitev izpodbija iz razloga nepravilnosti vročitve sklepa z dne 9. 7. 2013, vendar pa njegovim pritožbenim trditvam ni mogoče slediti, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Skladno s prvim odstavkom 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pravnim osebam pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedena določba pomeni, da mora vročevalec najprej poskusiti vročitev tistemu, ki je pooblaščen za sprejem, če te osebe ni, pa se sme pošiljka vročiti osebi, ki jo vročevalec najde v poslovnem prostoru (1). Po vpogledu v spis višje sodišče ugotavlja, da je bil v obravnavanem primeru sklep z dne 9. 7. 2013 upniku pravilno vročan na naslovu, vpisanem v sodni register (tretji odstavek 139.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) 12. 7. 2013, na vročilnici pa je podpis osebe, ki ji je bilo pisanje izročeno (prvi odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik v pritožbi sam zatrjuje, da je bila v času vročanja sodnega pisanja oseba, ki je pri njem pooblaščena za sprejem pisanj, odsotna, pri tem pa ne trdi, da je za čas njene odsotnosti za sprejem pisanj pooblastil drugo osebo. Iz navedenega izhaja, da je vročevalec lahko navedeno sporno sodno pisanje vročil (kateremukoli) delavcu, ki se je nahajal v poslovnih prostorih upnika.

Pri tem tudi pritožbeno zatrjevanje, da bi moral vročevalec na vročilnici navesti medsebojno razmerje med prejemnikom in naslovnikom, ne pride v poštev. Po določbi petega odstavka 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč ta obveznost obstaja v primeru, ko je pisanje izročeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti. V primeru, ko za pravno osebo pisanje sprejme njen delavec (pooblaščenca za sprejem pisanj pa pravna oseba ni določila), ne gre za tako situacijo, temveč za zakonsko predpisan način vročanja sodnih pisanj pravni osebi, opredeljen v prvem odstavku 133.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na navedeno upnik z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je bila pooblaščenka za sprejem pisanj v spornem obdobju na dopustu in da je vročilnico podpisala njemu neznana oseba (ker se podpis na vročilnici ne sklada s podpisom pooblaščenke za sprejem), ne more uspeti. Upnik namreč niti ne trdi, da vročilnice ni oziroma ni mogel podpisati noben izmed njegovih delavcev, zato ob dejstvu, da se v spisu nahaja pravilno izpolnjena vročilnica, iz katere izhaja, da je bilo sodno pisanje upniku vročano na njegovem naslovu, vpisanem v sodni register, vročilnica pa je podpisana in pravilno izpolnjena, take pritožbene trditve za izpodbijanje pravilnosti vročitve po presoji višjega sodišča ne zadoščajo.

7. Upnik torej pravilnosti vročitve sklepa z dne 9. 7. 2013 ni uspel izpodbiti, zato je treba šteti, da je pritožbeni rok začel teči naslednji dan, to je 13. 7. 2013, in se je iztekel v sredo, 21. 8. 2013 (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ter tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih). Odločitev sodišča prve stopnje, ki je upnikovo pritožbo, vloženo 22. 8. 2013, zavrglo kot prepozno je zato pravilna.

8. Pritožba upnika glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Tako tudi Rijavec, V., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 542.