Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 288/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.288.2014 AI generated

Appeal allowed; court held execution objection facts must be considered for summary judgment eligibility.

Case Number VSL sklep I Cpg 288/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, vacated the first-instance judgment, and remanded the case for a new trial. The defendant argued that the factual dispute was not settled because she raised counterclaims and objections regarding undelivered goods and damages in her execution objection. The court ruled that the first-instance judge erred by ignoring these substantive arguments when applying the summary judgment provision, thereby violating procedural requirements. Consequently, the case was sent back to the lower court to conduct a main hearing and properly evaluate the disputed facts.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 488. člen; ZPP 339. člen (2. odst. 10.): When assessing whether a factual dispute exists for summary judgment, the court must also consider the substantive arguments and counterclaims raised by the defendant in an execution objection.

Keywords

AI generated
summary judgment eligibility execution objection main hearing requirement procedural violation remand for retrial factual dispute assessment counterclaim consideration

Cited Legislation

AI generated
ZPP 488. člen
ZPP 339. člen (2. odst. 10.)
ZPP 214. člen
ZPP 354. člen
ZPP 165. člen (3. odst.)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do izdaje končne odločbe.

[JEDRO]

Pri presoji vprašanja, ali gre za nesporno dejansko stanje med pravdnima strankama, je treba upoštevati tudi trditveno podlago tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

„I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 26074/2012 z dne 23.2.2012, ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 416,52 EUR nadaljnjih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.“

2. Tožena stranka se je proti tej sodbi pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v izreku navedeni sklep o izvršbi razveljavi še v 1. in 3. točki izreka, tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožene stranke s pripadki oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Bistvo pritožbe predstavlja očitek sodišču prve stopnje, da je zagrešilo postopkovno kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je izpodbijano sodbo izdalo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožnik opozarja, da je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožena stranka navedla dejstva in predlagala dokaze, s katerimi je nasprotovala tožbenemu zahtevku. Zato meni, da je bilo dejansko stanje med pravdnima strankama sporno in tako ni podlage za uporabo določbe 488. člena ZPP.

6. Glavna obravnava je v pravdnem postopku praviloma obvezna. Izjeme od načela neposrednosti so dopustne le v zakonsko določenih primerih. Določba 488. člena ZPP, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, predpisuje, da lahko v gospodarskih sporih sodišče brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. V takem primeru se dokazi ne izvajajo, saj sodišče odloča le na podlagi trditev, ki sta jih podali pravdni stranki. Utemeljitev sodišča prve stopnje, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker iz predloženih listin izhaja pravilna izpolnitev tožeče stranke, zato ni skladna s pooblastilom sodišča iz 488. člena ZPP.

7. V predmetni zadevi je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 6. 3. 2012 navedla, 1) da terjatev ni zapadla v plačilo, ker tožeča stranka še ni dobavila večine naročenega blaga, ter 2) da ima tožena stranka nasprotno terjatev v višini, ki presega vtoževano terjatev, in sicer iz naslova materialne škode zaradi nemožnosti uporabe dobavljenega blaga. Tožeča stranka naj toženi stranki ne bi izročila izjave o poreklu blaga, certifikata o skladnosti blaga in izjave o skladnosti blaga, kot je bilo dogovorjeno. Zato je do višine vtoževane terjatve uveljavljala v pobot svojo terjatev iz tega naslova. S povzetimi navedbami je torej tožena stranka nasprotovala tožbenemu zahtevku. Poleg tega pa je postavila tudi procesni pobotni ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje spregledalo. Pri presoji vprašanja, ali gre za nesporno dejansko stanje med pravdnima strankama, je treba upoštevati tudi trditveno podlago tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato ni pomembno, da tožena stranka ni ravnala skladno s pozivom sodišča z dne 20. 7. 2012, naj odgovori na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe z dne 16. 7. 2012. Ker sodišče prve stopnje relevantnih ugovornih trditev tožene stranke ni upoštevalo, je zmotno ocenilo, da dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Iz tega sledi, da je zmotno uporabilo določilo 214. člena ZPP. Torej je utemeljen pritožbeni očitek, da v obravnavanem primeru ni bila podana situacija za uporabo 488. člena ZPP, posledično pa je bila storjena kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na navedeno je pritožba utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določila 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Storjene kršitve, upoštevajoč njeno naravo, namreč ni moglo odpraviti samo. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo ter izvesti dokaze. V primeru ugotovitve obstoja vtoževane terjatve naj sodišče prve stopnje odloči tudi o podanem pobotnem ugovoru. Če meni, da v zvezi s tem ugovorom niso navedena vsa odločilna dejstva, pa naj sodišče v okviru materialno procesnega vodstva odpravi to vrzel.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.